Jedro

Zavarovanje terjatve z zastavno pravice pa vpliva le na vrstni red poplačila terjatve, kot to določa prvi odstavek 198. člena ZIZ. S pridobitvijo zastavnih pravic na poslovnih deležih družbenika je pritožnik torej pridobil zgolj ugodnejši vrstni red pri poplačilu v izvršbi uveljavljanjih terjatev. Ugotoviti je, da sta pritožnik in družba C. d.o.o. - v stečaju v dolžniško - upniškem razmerju in je interes pritožnika, da se zavrne tožbeni zahtevek le v tem, da bi prišel do ugodnejšega vrstnega reda poplačila svojih terjatev, ki jih izterjuje zoper družbo C. d.o.o. - v stečaju. Iz tega razloga v obravnavanem primeru pritožnik izkazuje zgolj ekonomski interes za vstop v pravdo, zaradi česar je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 199. člena ZPP pravilno zavrnilo njegov predlog, da se postopku pridruži kot stranski intervenient na strani toženke.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep se zavrne in v točki III izreka potrdi odločba sodišča prve stopnje.

II. Pritožba zoper sodbo na podlagi pripoznave v točkah I in II izreka odločbe sodišča prve stopnje se zavrže. III. Pritožnik in pravdni stranki sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo odločilo, da se tožena stranka (v nadaljevanju toženka) s pravnomočnostjo te sodbe izključi iz družbe A. d.o.o. (I. točka izreka). Toženki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožečih strank (v nadaljevanju tožnikov) v znesku 2.691,05 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Sklenilo je, da se zavrne predlog B. d.o.o., da se v postopku pridruži toženki kot sosporniški intervenient (III. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje družba B. d.o.o. iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V delu pritožbe zoper sklep navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njenih navedb glede tega, da bo s prenehanjem spornega poslovnega deleža, prenehala tudi zastavna pravica. Graja zaključek sodišče prve stopnje, da se odločba nanj neposredno ne nanaša in v zvezi s tem navaja, da je sodišče prve stopnje za takšen zaključek podalo pomanjkljive razloge. Opozarja, da sodišče prve stopnje pritožniku ni vročilo odgovorov tožnikov na priglasitev njegove stranske intervencije, s čimer mu je kršilo pravico do izjave. Ponovno navaja razloge, s katerimi utemeljuje predlog za udeležbo v pravdi in se ne strinja z razlogovanjem sodišča prve stopnje, da bo v primeru prenehanja predmeta zastave, na njegovo mesto stopil nov predmet, ki je zastavljiv. Pritožuje se tudi zoper sodbo na podlagi pripoznave in navaja, da v tej zvezi izkazuje pravni interes za pritožbo. Meni, da v predmetni zadevi niso podani vsi pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave iz drugega odstavka 316. člena ZPP. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pravdne stranke so s samostojnimi vlogami odgovorile na pritožbo. Pritožbena izvajanja prerekajo in predlagajo zavrnitev pritožbe. Zahtevajo povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba zoper sklep ni utemeljena.

5. Pritožba zoper sodbo na podlagi pripoznave ni dovoljena.

_K pritožbi zoper sklep_

6. V skladu z določilom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP je sodišče druge stopnje preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti glede bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter uporabe materialnega prava. Po tako opravljenem preizkusu je ugotovilo naslednje:

7. Neutemeljena je pritožbena graja o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP. Predlagatelju intervencije oziroma pritožniku ni bila kršena nobena pravica z opustitvijo vročitve odgovora tožnikov na njegovo priglasitev stranske intervencije. Sodišče mora vročiti priglasitev stranske intervencije obema pravdnima strankama (četrti odstavek 199. člena ZPP), da lahko oporekata predlogu za dopustitev stranske intervencije (prvi odstavek 200. člena ZPP), ni pa v ZPP nikjer določeno, da mora biti odgovor strank vročen predlagatelju intervencije. Za takšno vročanje ni nobene posebne potrebe, saj lahko sodišče zavrne predlog za stransko intervencijo, še preden se stranki sploh izjavita o predlogu (prvi odstavek 200. člena ZPP).1

8. Pritožba neutemeljeno opozarja tudi na bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu podalo prepričljive razloge za zaključek, da pritožnik ne more vstopiti v pravdo kot sosporniški intervenient. Pri tem ni bilo dolžno povzemati trditvene podlage pritožnika, ki je v predlogu za vstop v pravdo utemeljeval svoj pravni položaj v razmerju do toženke. Glede na določbo 202. člena ZPP, ki se uporablja v primeru pravnega položaja stranke kot enotnega sospornika iz 196. člena ZPP,2 je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se sodna odločba na pritožnika neposredno ne nanaša, takšen zaključek pa dejansko ne potrebuje dodatne razlage.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da se pritožnik ne more pridružiti pravdi niti kot navadni stranki intervenient na podlagi prvega odstavka 199. člena ZPP. Tudi v zvezi s tem zaključkom ni podana uveljavljena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP. Sodišče prve stopnje je za zaključek, da ima pritožnik za zavrnitev tožbenega zahtevka le ekonomski interes, podalo pravno odločilne razloge ter se pri tem utemeljeno sklicevalo na citirano sodno prakso ter pravno teorijo. V tem kontekstu je v 7. točki obrazložitve pravilno zaključilo, da zgolj ekonomski interes (dejstvo, da bo lažje prišel do poplačila terjatve do svojega dolžnika - toženke) ne zadostuje, da bi se kot stranski intervenient v pravdnem postopku pridružil stranki, za katero želi, da bi v pravdi zmagala.

10. Glede na izrecne pritožbene navedbe o pravnem položaju pritožnika v razmerju do toženke pa pritožbeno sodišče še dodaja, da iz spisovnega gradiva (rednega izpisa iz sodnega registra za družbo A. d.o.o.) izhaja, da je pritožnik pridobil zastavne pravice na poslovnih deležih družbenika C. d.o.o. - v stečaju v družbi A. d.o.o z zaznambo večih sklepov o izvršbi na podlagi tretjega odstavka 165. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Zavarovanje terjatve z zastavno pravice pa vpliva le na vrstni red poplačila terjatve, kot to določa prvi odstavek 198. člena ZIZ.3 S pridobitvijo zastavnih pravic na poslovnih deležih družbenika je pritožnik torej pridobil zgolj ugodnejši vrstni red pri poplačilu v izvršbi uveljavljanjih terjatev. Ugotoviti je, da sta pritožnik in družba C. d.o.o. - v stečaju v dolžniško - upniškem razmerju in je interes pritožnika, da se zavrne tožbeni zahtevek le v tem, da bi prišel do ugodnejšega vrstnega reda poplačila svojih terjatev, ki jih izterjuje zoper družbo C. d.o.o. - v stečaju. Iz tega razloga v obravnavanem primeru pritožnik izkazuje zgolj ekonomski interes za vstop v pravdo, zaradi česar je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 199. člena ZPP pravilno zavrnilo njegov predlog, da se postopku pridruži kot stranski intervenient na strani toženke.

11. Sicer pa tudi, če bi sodišče prve stopnje stransko intervencijo dopustilo, je pravilna ugotovitev v 8. točki obrazložitve, da pravdno dejanje pritožnika (nasprotovanje pripoznavi zahtevku in predlog, naj sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrne) ne bi učinkovalo, ker bi bilo v nasprotju z izjavo toženke o pripoznavi tožbenega zahtevka, po kateri sodišče tožbenemu zahtevku ugodi.

12. Glede na takšno odločitev so ostale pritožbene navedbe o nestrinjanju pritožbe z razlogovanjem sodišča prve stopnje glede pravnih posledic iz 502. člena Zakona o gospodarskih družbah in 137. člena Stvarnopravnega zakonika izgubile svoj pomen in se pritožbeno sodišče z njimi ni ukvarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP), saj je bilo sodišče prve stopnje dolžno glede (ne)utemeljenosti predloga za vstop v pravdo presojati zgolj vprašanje pravnega interesa pritožnika za pridružitev v pravdi.

13. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep v III. točki izreka odločbe sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

_K pritožbi zoper sodbo na podlagi pripoznave_

14. Sodišče prve stopnje je v I. in II. točki izpodbijane odločbe izdalo sodbo na podlagi pripoznave. Pravica do pritožbe je na podlagi prvega odstavka 333. člena ZPP zagotovljena le osebam, ki imajo procesno legitimacijo za vložitev pritožbe. Pritožnik v obravnavnem primeru ni stranka postopka, zaradi česar nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper sodbo. Iz tega razloga pritožbeno sodišče tudi ni presojalo v pritožbi zatrjevanega pravnega interesa za pritožbo.

15. Pritožba pritožnika zoper sodbo na podlagi pripoznave iz I. in II. točke izreka izpodbijane odločbe je na podlagi tretjega ostavka 343. člena ZPP nedovoljena, zaradi česar jo je sodišče druge stopnje zavrglo.

_K stroškovni odločitvi_

16. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

17. O priglašenih stroških odgovora na pritožbo tožnikov in toženke je odločeno po prvem odstavku 155. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Priglašenih stroškov ni šteti za potrebne, saj so v odgovoru na pritožbo zgolj ponovili svoja pravna naziranja in soglašali z izpodbijano odločitvijo.

1 Enako npr. VSL Sklep I Cpg 54/2016 z dne 3.2.2016 in I Cpg 218/2019 z dne 15. 5. 2019. 2 196. člena ZPP določa, da če je mogoče po zakonu ali po naravi pravnega razmerja spor rešiti samo na enak način za vse sospornike (enotni sosporniki), se štejejo ti za enotno pravdno stranko. 3 Na izvršbo na delež družbenika se smiselno uporabljajo določbe ZIZ o izvršbi na nepremičnine - tretji odstavek 165. člena ZIZ.