Jedro

Ko zavezanec za plačilo preživnine za mladoletnega otroka, ki pa svoje preživninske dolžnosti ne izpolnjuje, živi v Združenih državah Amerike, bi tožnica lahko uspešno uveljavljala nadomestilo preživnine od Jamstvenega in preživninskega sklada RS, če bi bil med obema državama sklenjen ustrezen bilateralni sporazum oziroma bi bile Združene države Amerike pogodbenice Konvencije ZN o uveljavljanju preživninskih zahtevkov v tujini, katera velja tudi za Republiko Slovenijo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije (upravni organ) je z izpodbijano odločbo zavrnil tožničino zahtevo za priznanje pravice do nadomestila preživnine za otroka A.A. V obrazložitvi navaja, da je tožnica kot zakonita zastopnica mladoletne hčerke dne 9. 11. 2009 vložila zahtevo za izterjavo preživnine iz Združenih držav Amerike, zoper preživninskega zavezanca B.B. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je dne 2. 12. 2009 izdalo potrdilo, iz katerega je razvidno, da zahtevka ne morejo obravnavati, ker Združene države Amerike niso podpisnice Konvencije ZN o uveljavljanju preživninskih zahtevkov v tujini z dne 20. 6. 1956. Med Slovenijo in Združenimi državami Amerike tudi ni sklenjen zadeven bilateralni sporazum, zato postopka izterjave mednarodne preživnine preko Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ni mogoče začeti. Upravni organ se sklicuje na 21c. člen Zakona o Jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 78/06-UPB2, v nadaljevanju ZJSRS). Drugostopni organ je zavrnil tožničino pritožbo zoper navedeno odločbo. Navaja določbo 21a. člena ZJSRS in 3. člena Navodila o postopku za uveljavljanje pravic do nadomestila preživnine (Uradni list RS, št. 135/03, 4/04 in 84/08, v nadaljevanju Navodilo) ter ugotavlja, da niso izpolnjeni pogoji za uvedbo postopka za izterjavo preživnine po Konvenciji ZN o uveljavljanju preživninskih zahtevkov v tujini, ker Združene države Amerike niso njene podpisnice.

Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava. Trdi, da A.A. izpolnjuje vse pogoje iz določb 21a. do 21c. člena ZJSRS. Zakonita zastopnica je dne 9. 11. 2009 podala vlogo za izterjavo preživnine iz tujine, v skladu s Konvencijo ZN o uveljavljanju preživninskih zahtevkov v tujini, kar je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v odgovoru z dne 2. 12. 2009 potrdilo. Glede neizpolnjevanja pogojev se ministrstvo sklicuje na Konvencijo ZN o uveljavljanju preživninskih zahtevkov v tujini, ne da bi navedlo določbe te konvencije, ki to ne dovolijo. Sklicuje pa se tudi na ZJSRS, in ko ugotovi, da tožnica izpolnjuje vse pogoje, se opre na konvencijo. Prvostopni organ pa razloguje, da tožnica ne izpolnjuje pogojev po ZJSRS. Tožnica navaja, da je izvedbeni predpis za uveljavljanje preživnine za mladoletnega otroka od preživninskega zavezanca ZJSRS in Navodilo. Po obeh aktih izpolnjuje pogoje za uveljavljenje preživnine. Tretji člen Navodila v konkretnem primeru ne pride v poštev. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo oziroma jo spremeni.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča sta oba upravna organa pravilno uporabila materialno pravo, 21c. člen ZJSRS, ki določa, da se pravica do nadomestila preživnine, kadar preživninski zavezanec biva v tujini, prizna, če otrokov zakoniti zastopnik skladno z mednarodnimi konvencijami in bilateralnimi sporazumi poda pisno zahtevo za izterjavo preživnine iz tujine.

Iz navedene določbe izhaja, da ZJSRS posebej ureja pogoje za priznanje pravice do nadomestila preživnine, če preživninski zavezanec prebiva v tujini. V teh primerih je zakonodajalec priznanje pravice do nadomestila preživnine vezal na mednarodne konvencije in bilateralne sporazume, ki urejajo izterjavo preživninskih zahtevkov upravičencev po ZJSRS v drugi državi. V konkretnem primeru, ko med strankama ni sporno, da zavezanec za plačilo preživnine za mld. A.A., ki pa svoje preživninske dolžnosti ne izpolnjuje, živi v Združenih državah Amerike, bi tožnica lahko uspešno uveljavljala nadomestilo preživnine od Jamstvenega in preživninskega sklada RS, če bi bil med obema državama sklenjen ustrezen bilateralni sporazum oziroma bi bile Združene države Amerike pogodbenice Konvencije ZN o uveljavljanju preživninskih zahtevkov v tujini, katera velja tudi za Republiko Slovenijo (Uradni list RS št. 35/92, MP št. 9/92). Upravna organa pa ugotavljata, da sporazuma med državama ni, niti za Združene države Amerika ne velja navedena konvencija. Glede na to pravilno zaključujeta, da niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do nadomestila preživnine. Ker določba 21c. člena ZJSRS to pravico veže na mednarodni sporazum, oba upravna organa, ki navajata določbe ZJSRS in se sklicujeta na Konvencijo, odločitev temeljita na isti pravni podlagi.

Tožeča stranka je torej v zmoti, da so izpolnjeni pogoji po 21c. členu ZJSRS in bi bilo njenemu zahtevku treba ugoditi. Kolikor pa navaja, da za ta primer ne pride v poštev 3. člen Navodila, ji sodišče pojasnjuje, da je to postopkovna določba o uveljavljanju pravice do nadomestila preživnine. Če jo je drugostopni organ v svoji odločbi povzel, čeprav tudi v delu, ki več ne velja, to ni vplivalo na odločitev.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen in da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena.