Jedro

Po določbi 4. odstavka 142. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se pošiljka šteje za vročeno, ko izteče 15 dnevni rok za dvig pošiljke na pošti in ne šele, ko pošta dejansko pusti pisanje v predalčniku.

V predmetni zadevi je z iztekom roka za ugovor izpraznitveni nalog postal pravnomočen in ni bilo pogojev za nadaljevanje postopka v pravdi. Ker se po 155. členu ZPP povrnejo le za postopek potrebni stroški, tožeča stranka ni upravičena do nagrade po tar. št. 3100, temveč le do nagrade za postopek po tar. št. 3410, ki pa ji je bila že pravnomočno priznana in o njej ni mogoče še enkrat odločati.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep z dne 19.3.2014 se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 29.7.2014 pa se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni, tako da tožeča stranka sama krije stroške postopka po pravnomočnosti izpraznitvenega naloga.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom z dne 19.3.2014 je Okrožno sodišče v Kopru kot prepoznega zavrglo ugovor tožene stranke zoper nalog za izpraznitev poslovnih prostorov Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. Plg 1 z dne 31.7.2013. 2. S sklepom z dne 29.7.2014 pa je toženi stranki naložilo, da mora tožeči povrniti pravdne stroške v znesku 596 EUR.

3. Zoper oba sklepa se tožena stranka pritožuje.

4. V pritožbi zoper sklep o zavrženju ugovora navaja, da je obvestilo o prispeli pošiljki prejela 17.8.2013. V obvestilu je bila seznanjena, da bo pošiljka na pošti in da bo vročena 16. dan. Zaradi pomote je bila pošiljka dejansko vročena nekaj dni kasneje, šele 6.9.2013 in tega dne je šele začel teči rok za pritožbo. Ker je šlo za napako vročevalca, rok ni bil zamujen. Navedena dejstva so potrdili delavci pošte v Postojni, v zvezi s čimer predlaga poizvedbe.

5. V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka prerekala pritožbene navedbe in predlagala, da se pritožba zavrne.

6. V pritožbi zoper odločitev o stroških pa tožena stranka navaja, da je zoper odločitev o glavni stvari vložila pritožbo, o kateri še ni odločeno in je zato odločitev o stroških preuranjena. Sicer pa je tožena stranka prepričana, da je bil njen ugovor neupravičeno zavržen. Sodišče bi mu moralo ugoditi in plačilni nalog razveljaviti. Šele ko bo odločeno v pravdi, bi nastopila obveznost plačila stroškov. Iz previdnosti sklep izpodbija tudi po višini. Meni, da v primeru zavrženja ugovora ne pride do pravdnega postopka, zato ni podlage za uporabo tar. št. 3100 Zakona o odvetniki tarifi (v nadaljevanju ZOdvT). Prav tako je sodišče neutemeljeno priznalo stroške v zvezi s pritožbo zoper sklep, s katerim je bilo naloženo plačilo sodne takse. Gre za postopek med sodiščem in stranko, ki s pritožnico nima zveze.

7. Pritožba zoper sklep z dne 19.3.2014 ni utemeljena, pritožba zoper sklep z dne 29.7.2014 pa je.

Glede sklepa z dne 19.3.2014

8. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil ugovor zoper izpraznitveni nalog vložen prepozno. Ni sporno, da je bilo obvestilo o priporočeni pošiljki toženi stranki puščeno v poštnem predalčniku 17.8.2013 in da tožena stranka niti takrat niti v nadaljnjih 15 dneh na pošti pošiljke ni dvignila. Po določbi 4. odstavka 142. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se v takem primeru pošiljka šteje za vročeno, ko izteče 15 dnevni rok za dvig pošiljke na pošti in ne šele, ko pošta dejansko pusti pisanje v predalčniku. V predmetni zadevi povedano pomeni, da se šteje, da je bila pošiljka vročena 2.9.2013 in da se je 8 dnevni rok za vložitev ugovora iztekel 10.9.2013. Ker je tožena stranka ugovor vložila šele 16.9.2013, je bil pravilno zavržen. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

Glede sklepa z dne 29.7.2014

9. Pritožba pravilno opozarja, da je v predmetni zadevi z iztekom roka za ugovor izpraznitveni nalog postal pravnomočen in da ni bilo pogojev za nadaljevanje postopka v pravdi. Ker se po 155. členu ZPP povrnejo le za postopek potrebni stroški, tožeča stranka ni upravičena do nagrade po tar. št. 3100, temveč le do nagrade za postopek po tar. št. 3410, ki pa ji je bila že pravnomočno priznana in o njej ni mogoče še enkrat odločati. Za predmetno pravdo tudi niso potrebni stroški postopka ugovora zoper plačilni nalog, saj je šlo za vzporedni postopek po Zakonu o sodnih taksah, pri katerem je šlo za razmerje zgolj med med sodiščem in tožečo stranko. Pritožbeno sodišče je na podlagi povedanega pritožbi ugodilo in sklep spremenilo (3. točka 365. člena ZPP), tako, da mora tožeča stranka sama kriti svoje stroške postopka po pravnomočnosti izpraznitvenega naloga.