Jedro

Glede na to, da je bila prva javna dražba za izklicno ceno 3.690.000,00 EUR neuspešna, saj za prvo prodajo ni bilo plačanih varščin in noben kupec ni pristopil na dražbo, višje sodišče ugotavlja, da za nepremičnine po takšni (kaj šele po višji) ceni ni povpraševanja, saj je neuspešna javna dražba zanesljiv pokazatelj realne vrednosti. Zato ne bi bilo smotrno izvesti nezavezujočega zbiranja ponudb, na katerem bi ugotavljali novo ceno nepremičnin in tudi ne izdelovati nove cenitve. Odločitev za prodajo po izklicni ceni, za 10 % nižji od prve javne dražbe, je tako povsem primerna. Če bi možnost prodaje po višji ceni obstajala, bi se gotovo pokazala že na prvi dražbi, na kateri pa ni bilo nobenih zainteresiranih kupcev. Na novi javni dražbi bodo v primeru, da takšni kupci res obstajajo, z zviševanjem cene lahko dosežena višja prodajna cena in bo tudi na tak način dosežen cilj, ki ga zasleduje pritožnik.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje o prodaji nepremičnin stečajnega dolžnika opisanih v izreku sklepa, odločilo tako, da se prodaji opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, izklicna cena se določi v višini 3,321.000,00 EUR in se določi varščina v višini 166.050,00 EUR.

2. Zoper sklep se je pritožil upnik B. zaradi bistvenih kršitev postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter imenuje sodnega cenilca, ki bo ponovno ocenil vrednost nepremičnin.

3. Stečajni upravitelj je vložil odgovor na pritožbo in predlagal, da višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje s prvim sklepom o prodaji z dne 24.12.2015 (p. d. 185) odločilo, da se premoženje, ki je navedeno v izpodbijanem sklepu, proda na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene in izklicno ceno določilo v višini 3,690.000,00 EUR. Javna dražba z navedeno izklicno ceno ni bila uspešna. Na podlagi tretjega odstavka 331. člena ZFPPIPP je sodišče prve stopnje nato odločilo, da se nova prodaja zopet opravi na podlagi javne dražbe. Izklicno ceno je na podlagi prvega odstavka 332. člena ZPPIPP določilo v znesku, ki je za 10 % nižji od cene na prvi dražbi.

6. Pritožnik trdi, da so se po cenitvi v sklepu navedenih nepremičnin okoliščine tako spremenile, da je ocenjena tržna vrednost nepremičnin (4,100.000,00 EUR) in likvidacijska vrednost (3,362.000,00 EUR) bistveno prenizka. Navedel je, da so bile 22.1.2016 sosednje nepremičnine prodane po bistveno višji ceni, zato ocenjuje, da je v sedanjih razmerah na trgu mogoče doseči višjo ceno. Predlaga, da sodišče prve stopnje izvede nezavezujoče zbiranje ponudb, da bi tako pridobilo informacije o zainteresiranih ponudnikih in o ceni, ki so jo pripravljeni plačati. Opravi naj se tudi nova cenitev nepremičnin.

7. Glede na to, da je bila prva javna dražba za izklicno ceno 3.690.000,00 EUR neuspešna, saj za prvo prodajo ni bilo plačanih varščin in noben kupec ni pristopil na dražbo, višje sodišče ugotavlja, da za nepremičnine po takšni (kaj šele po višji) ceni ni povpraševanja, saj je neuspešna javna dražba zanesljiv pokazatelj realne vrednosti. Zato ne bi bilo smotrno izvesti nezavezujočega zbiranja ponudb, na katerem bi ugotavljali novo ceno nepremičnin in tudi ne izdelovati nove cenitve. Odločitev za prodajo po izklicni ceni, za 10 % nižji od prve javne dražbe, je tako povsem primerna. Če bi možnost prodaje po višji ceni obstajala, bi se gotovo pokazala že na prvi dražbi, na kateri pa ni bilo nobenih zainteresiranih kupcev. Na novi javni dražbi bodo v primeru, da takšni kupci res obstajajo, z zviševanjem cene lahko dosežena višja prodajna cena in bo tudi na tak način dosežen cilj, ki ga zasleduje pritožnik.

8. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.