Jedro

Civilne osebe v nekdanji JLA niso bile zavarovane za primer brezposelnosti po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91, 12/92). Tudi odloki, ki so urejali JLA, niso urejali zavarovanja po splošnih predpisih. Zato tožnik kot civilna oseba v nekdanji JLA nima pravice do nadomestila za primer brezposelnosti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Območna enota Republiškega zavoda za zaposlovanje je z odločbo z dne 16.3.1992 zavrnila zahtevek tožnice na priznanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Ugotovila je, da tožnica ne izpolnjuje pogojev do nadomestila po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in sklepu Skupščine Republike Slovenije z dne 12.7.1991 (Uradni list RS, št. 5/91-I), ker ni zapustila službe v nekdanji JLA in ker je zato šteti, da gre za krivdne razloge prenehanja delovnega razmerja po 19. členu navedenega zakona.

Zoper odločbo se je tožnica pritožila in navajala, da je v roku oddala vse potrebne dokumente za priznanje nadomestila.

Tožena stranka je pritožbo zavrnila. V utemeljitvi odločbe je navajala, da imajo pravice po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti tiste osebe - pripadnice nekdanje JLA, ki so prestopile v Teritorialno obrambo v času od 27.6. do 18.7.1991. Sicer pa te osebe pravic po navedenem zakonu niso imele, ker niso plačevale prispevkov. Datum izteka moratorija, to je 7.10.1991, je bil zadnji dan roka za uveljavljanje pravic do brezposelnosti. Po navedenem zakonu je kot krivdni razlog šteti delovanje osebe proti interesom Republike Slovenije. Tožnici je služba v Jugoslovanski armadi prenehala 15.10.1991, zavodu pa se je prijavila 14.11.1991, torej pravočasno. Tožnica sicer izpolnjuje pogoj pravočasnosti izstopa iz JLA in prijave na zavodu, vendar je šteti, da pravice do nadomestila nima, ker je delovala proti interesom Republike Slovenije. Tožnica je ostala v službi v JLA vse do njenega odhoda iz Slovenije, sodelovala je pri razprodaji premoženja, pri tem pa se je okoristila in zbirala podatke o Teritorialni obrambi.

V tožbi je tožnica predlagala, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Navajala je, da je bila v nekdanji JLA zaposlena kot civilna oseba. Bila je vodja strojepisnice, zato ni imela stikov s pristojno obračunsko kontrolo. Razlogi, ki so v upravni odločbi navedeni za zavrnitev zahtevka, bi morali biti dokazani v skladu s kazenskopravno zakonodajo. Izpodbijana odločba je najmanj preuranjena. Osebni avto je tožnica kupila na dražbi. Kot blagajnik tožnica ni mogla sodelovati pri razprodaji premoženja nekdanje Jugoslovanske armade. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo predlagala, da sodišče tožbo zavrne zaradi razlogov, ki so navedeni v izpodbijani odločbi.

Tožba ni utemeljena.

Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB - Uradni list RS, št. 5/91), ki je začel veljati 16.2.1991 (novela 56. člena, Uradni list RS, št. 12/92, za ta spor ni pomembna) v 2. členu določa, katere organizacije, delodajalci in druge osebe zagotavljajo sredstva za dejavnosti zaposlovanja in za zagotavljanje pravic iz 2. člena. Ta v 3. odstavku ureja pravice zavarovancev za primer brezposelnosti. Drugi člen ne navaja nekdanje JLA kot osebe, ki bi zagotavljala sredstva za dejavnosti zaposlovanja in za zavarovanje za primer brezposelnosti. V 14. in 15. členu zakona je določeno, katere osebe so obvezno in katere prostovoljno zavarovane za primer brezposelnosti. Po 14. členu so obvezno zavarovani delavci v delovnem razmerju, v 1. odstavku 15. člena pa so naštete osebe, ki so prostovoljno zavarovane. Takoimenovane civilne osebe v nekdanji JLA niso navedene niti v 14. in niti v 15. členu zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.

Tudi iz zakonov, ki so urejali službo v nekdanji JLA, ni mogoče sklepati, da so bile civilne osebe v službi JLA zavarovane za primer brezposelnosti po splošnih predpisih, to je po navedenem zakonu R Slovenije. V 21. členu zakona o sredstvih in finansiranju JLA (Uradni list SFRJ, št. 53/84) je določeno, da se iz denarnih sredstev, namenjenih za redno dejavnost vojaških enot in vojaških ustanov, izplačujejo osebni dohodki aktivnim vojaškim osebam in civilnim vojaškim osebam v službi v JLA. Zakon o službi v oboroženih silah (Uradni list SFRJ, št. 4/85-26/90) je v 4. odstavku 3. člena določal, da zakon velja tudi za službo civilnih oseb v JLA. Ta služba je bila posebej urejena v 416. do 492. členu. Iz teh norm ne izhaja, da bi bile civilne osebe v službi v JLA zavarovane po splošnih predpisih. Ker tožnica nima pravic po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, je sodišče moralo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 60/77) v zvezi s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) tožbo zavrniti.