Jedro

V trditvah tožeče stranke se prepletajo elementi, ki nakazujejo na odškodninsko podlago, z elementi, ki kažejo na morebitno podlago iz naslova neupravičene pridobitve, nadalje na spregled pravne osebnosti ter na odgovornost uprave za povzročitev stečaja. Tožeča stranka, ki se čuti izigrano, ni mogla zgraditi konsistentne nepogodbene pravne podlage za to, da bi plačilo zneska, ki ji ga dolguje pogodbena stranka, utemeljeno zahtevala od tretjih.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

A Dosedanji potek postopka

1. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je to zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo zneska 7.419.456,00 SIT iz naslova odškodnine.

2. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo. Uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava.

3. Postopek v tej zadevi se je pred sodiščem prve stopnje končal pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D). Zato se po drugem odstavku njegovega 130. člena nadaljuje po določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

4. Sodišče je revizijo vročilo toženi stranki in Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

Ugotovljeno dejansko stanje

5. Sodišči prve in druge stopnje sta svojo odločitev oprli na naslednja pravno odločilna dejstva: tožeča stranka je dne 1. 10. 2002 z gospodarsko družbo A., katere zakoniti zastopnik je bil drugi toženec, sklenila pogodbo, s katero se je zavezala izdelati kovinsko konstrukcijo lesenega podstrešja na objektu S., kjer ima poslovne prostore prva toženka; računa za opravljena dela družba A. – sedaj v stečaju - ni plačala, tožeča stranka je terjatev prijavila v stečajnem postopku, stečajni upravitelj jo je priznal. B

Revizijske navedbe

6. Tožeča stranka navaja, da je sodišče druge stopnje pri presoji elementov odškodninske odgovornosti tožene stranke zmotno ugotovilo, da manjka predpostavka odsotnosti pravnega temelja. Sklicuje se na „odsotnost pravnega temelja med prvo toženko in drugim tožencem“. Izpodbijana sodba naj bi tudi povsem zanemarila vsesplošno povezanost med družbo A. in prvo toženko. V zvezi s tem se ponovno sklicuje na spregled pravne osebnosti. Zmotno naj bi bilo stališče pritožbenega sodišča, da tožeča stranka v postopku ni dokazovala, da je drugi toženec družbenik družbe A. Izrek in razlogi sodbe naj bi bili v nasprotju s predloženimi listinami.

C

Presoja utemeljenosti revizije

7. Revidentka pretežno ponavlja navedbe, ki jih je dala že v postopku na prvi stopnji in potem še v pritožbi. Del navedb uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja in kot posledico zmotno uporabo materialnega prava. Na te navedbe revizijsko sodišče ne odgovarja, saj v dejansko stanje, ugotovljeno na predhodnih stopnjah, ne more posegati (tretji odstavek 370. člena ZPP). Drugi del navedb predstavlja očitek zmotne uporabe materialnega prava. Na vse te navedbe sta obe sodišči odgovorili, se pri tem pravilno sklicevali na relevantne predpise (147., 148. in 190. člen OZ, Zakon o finančnem poslovanju podjetij, 6. člen ZGD) in pravni presoji teh sodišč revizijsko sodišče pritrjuje ter jih glede na nespecificirane pomisleke, ki jih v reviziji izraža tožeča stranka, ne ponavlja in ne dopolnjuje. Zaradi jasnosti le dodaja, da se v trditvah tožeče stranke prepletajo elementi, ki nakazujejo na odškodninsko podlago, z elementi, ki kažejo na morebitno podlago iz naslova neupravičene pridobitve, nadalje na spregled pravne osebnosti ter – nekoliko konkretneje šele v reviziji, vendar tudi tu nezadostno – na odgovornost uprave za povzročitev stečaja. Tudi revizijsko sklicevanje na odsotnost pravnega temelja med prvo toženko in drugim tožencem v zvezi z ugotovitvijo sodišča, da niso izkazane vse predpostavke odškodninske odgovornosti, kaže na to, da tožeča stranka, ki se čuti izigrano, ni mogla zgraditi konsistentne nepogodbene pravne podlage za to, da bi plačilo zneska, ki ji ga dolguje pogodbena stranka, utemeljeno zahtevala od obeh tožencev.

8. Revizijska navedba, da je pritožbeno sodišče gradilo svojo odločitev na zmotni predpostavki, da tožeča stranka v postopku ni (zatrjevala in) dokazovala, da je drugi toženec družbenik družbe A. (kar je ena od predpostavk za spregled pravne osebnosti dolžnika), bi lahko pomenila bistveno kršitev določb pravdnega postopka. S pregledom spisa se je revizijsko sodišče lahko prepričalo, da ta očitek ne drži. Tožeča stranka v postopku res ni ne zatrjevala ne dokazovala, da bi bila bodisi prva toženka bodisi drugi toženec družbenik družbe A. Kot upoštevnega revizijskega očitka ni mogoče obravnavati niti navedbe, da naj bi bila izrek in obrazložitev v nasprotju z listinami v spisu. Poleg tega, da je očitek povsem nekonkretiziran, bi lahko utemeljil kvečjemu zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, česar pa, kot že obrazloženo, revizijsko sodišče ne more preizkusiti.

9. Glede na navedeno je revizijsko sodišče ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena. Ker tudi ni našlo napak pri uporabi materialnega prava, je revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

10. Odločba o stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP.