Jedro

Če delavec, ki v individualnem delovnem sporu zahteva razveljavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja, vrnitev na delo in priznanje obstoja delovnega razmerja vključno s plačo in plačilom prispevkov in davkov, ne prijavi terjatve v stečajnem postopku nad toženo stranko, nima pravnega interesa za nadaljevanje pravde in se njegova tožba zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje glede zavrženja tožbe drugotožeče stranke R. Š.

Drugotožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbi tožečih strank R. H. in R. Š.

Zoper navedeni sklep se pritožuje drugotožeča stranka R. Š. iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in omogoči pritožitelju vključitev v stečajno maso in ugodi tožbenemu zahtevku na razveljavitev sklepov tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja, vrnitev na delo ter plačilo plače z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter povračilo stroškov. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da drugotožeča stranka iz objektivnih in subjektivnih razlogov ni mogla vedeti za uvedbo stečaja nad toženo stranko, ker je bila od 26.10.1995 dalje v priporu oziroma na prestajanju kazni štirih let in šestih mesecev zapora v KPD Dob. Gre za neke vrste "vis maior", v kateri se je znašel tožnik, ki zaradi tega ni mogel varovati svojih interesov, zlasti zato, ker mu tudi tožena stranka ni sporočila, da je v stečaju, čeprav je vedela, da se nahaja v zaporu. Tudi pooblaščenec tožnika ni mogel ukrepati, ker za prijavo terjatev v stečajnem postopku ni imel pooblastila. Iz navedenih razlogov je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da tožnik za vodenje delovnega spora nima pravnega interesa.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da drugi tožnik svoje terjatve iz obravnavanega individualnega delovnega spora (prenehanje delovnega razmerja z reparacijskim in reintegracijskim zahtevkom) ni prijavil v stečajnem postopku, ki je bil začet nad toženo stranko dne 20.5.1999, pravilno ravnalo, ko je tožbo zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa.

Sprejeta odločitev je v skladu z določbami zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) ter zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. l. RS št. 67/93). Upnik ima pravni interes za ugotovitveno tožbo na ugotovitev obstoja terjatve le, če je prijavil terjatev v stečajnem postopku v zakonskem roku, da se stečajni upravitelj lahko opredeli do terjatve v skladu z določilom 142. člena ZPPSL in jo bodisi prizna ali prereka. Kadar je terjatev prerekana, stečajni senat napoti upnika, da začne postopek pred sodiščem za ugotovitev prerekane terjatve (144. člen ZPPSL). Glede na določbe 143. ter 144. člena ZPPSL pa upnik, ki ni pravočasno prijavil svoje terjatve, oziroma upnik, katerega terjatev ni bila preizkušena in prerekana v stečajnem postopku, ne more biti poplačan v stečajnem postopku, zato tudi nima pravovarstvenega interesa za tožbo na ugotovitev obstoja terjatve, ki je po 2. odstavku 181. člena zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99) pogoj za vložitev ugotovitvene tožbe. Če pogoji za ugotovitveno tožbo niso izpolnjeni, je potrebno tožbo zavreči. Pri tem razlogi, zaradi katerih upnik ni pravočasno prijavil svoje terjatve v zakonskem roku, niso odločilnega pomena, zato tudi pritožbenih navedb o subjektivnih in objektivnih razlogih, zaradi katerih drugi tožnik ni mogel pravočasno prijaviti svoje terjatve iz obravnavanega individualnega delovnega spora, ni mogoče upoštevati.

Prvostopenjsko sodišče je torej v obravnavanem primeru postopalo v skladu s citiranimi določbami ZPP in ZPPSL, ko je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo drugotožeče stranke.

Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi paziti po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje, ki se nanaša na zavrženje tožbe drugotožeče stranke R. Š.