Jedro

Okoliščina, da se nepremičnina (pa čeprav zapustnika, ki je bil slovenski državljan) nahaja v BiH, v konkretnem primeru (sama za sebe) izključuje pristojnost slovenskega sodišča za odločanje v (z njo povezanih) sporih iz dednopravnih razmerij (kot je to predmetni).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožnice same nosijo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 7.3.2016 zavrglo tožbo.

2. Zoper sklep se zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožujejo tožnice, ki pritožbenemu sodišču predlagajo, da ga odpravi in sodišču prve stopnje naloži, da o zadevi meritorno odločiti, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Uvodoma navajajo, kaj naj bi v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo sodišče prve stopnje. Opredeljujejo naravo oporoke in se sklicujejo na določila 59., 60. in 61. člena ZD. Predmetna (sporna) oporoka je bila zakonito razglašena s strani Okrajnega sodišča v Ljubljani dne 20.4.2015. Med pravdnimi strankami in sodiščem tudi ni sporno, da se oporoka nanaša na nepremično premoženje, ki se nahaja v BIH. Sodišče v zapuščinskem postopku v BIH bo odločalo zgolj na podlagi enega pravnega naslova - bodisi zakona ali oporoke (v kolikor se bo izkazalo, da je le-ta veljavna). Zato naj bi bila v konkretnem postopku podana tako pristojnost slovenskega sodišča kot nujna uporaba slovenskega prava. Na to naj bi napotovale številne navezne okoliščine oziroma celo dejstvo, da v sporu o veljavnosti oporoke ni nobenega mednarodnega elementa. Nesporno naj bi bilo, da je bila notarska oporoka napravljena v Republiki Sloveniji (in sicer pred notarjem J. S. dne 16.1.2015), da je bil zapustnik H. Č. državljan Republike Slovenije, da so vse zapustnikove hčerke (tako tožeče kot tudi tožena stranka) državljanke Republike Slovenije, da je imel zapustnik naslov stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji in da imajo vse zapustnikove hčerke (pravdne stranke) naslov stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Za ugotovitev veljavnosti oporoke je potrebno uporabiti slovensko pravo, in sicer določila ZD. Pritožba se v nadaljevanju sklicuje na vsebino določb 32. in 33. člena ZMZPP. Tudi glede na te navezne okoliščine je nedvomno, da so vsi pogoji izpolnjeni. Stališče, ki ga je zavzel izpodbijani sklep, je tudi v nasprotju z načelom ekonomičnosti in hitrosti postopka, prav tako pa je popolnoma neživljenjski. Po razjasnitvi okoliščin, ki se nanašajo na veljavnost izražene volje - oporočno sposobnost in veljavnost oporoke, bo na podlagi takšne odločitve sodišča odločalo zapuščinsko sodišče v BIH.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot je to v celoti pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, so slovenska sodišča za obravnavo nepremične zapuščine (pa tudi za spore iz dednopravnih razmerij, kakršen je predmetni) slovenskega državljana v tujini pristojna le, če po pravu države, v kateri nepremičnine so, ni pristojen njen organ. Vse to jasno izhaja iz drugega oziroma četrtega odstavka 79. člena ZMZP.(1) Ker je bilo moč nadalje (na temelju poizvedb, ki jih je sodišče prve stopnje opravilo) ugotoviti, da je za obravnavo nepremične zapuščine tujega državljana in za spore iz dednopravnih razmerij po pravu BiH izključno pristojno sodišče omenjene države (če se nepremičnina nahaja v BiH), je v skladu s tretjim odstavkom 18. člena ZPP(2) tožbo upravičeno zavrglo.

5. Z ozirom na predhodno omenjene jasne (in s strani sodišča prve stopnje pravilno uporabljene) določbe o (mednarodni) pristojnosti slovenskih sodišč, ki so procesne narave in ki jih je bilo dolžno sodišče prve stopnje upoštevati po uradni dolžnosti (glej tretji odstavek 18. člena ZPP), je pritožbeno pojasnjevanje narave oporoke, pogojev (razlogov) za njeno (ne)veljavnost (razveljavitev), omenjanje okoliščin na strani zapustnika oziroma pravdnih strank, ki naj bi (po zmotnem mnenju pritožbe) kazale na pristojnost slovenskega sodišča,(3) sklicevanje na določbe ZMZPP, ki predvidevajo, katero (materialno) pravo je potrebno uporabiti za dedovanje oziroma presojo veljavnosti oporoke (vključno z navajanjem o nujnosti uporabe slovenskega prava v konkretnem primeru), za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijanega sklepa nebistveno (očitki o ravnanju sodišča prve stopnje v nasprotju z načelom ekonomičnosti in hitrosti postopka pa neutemeljeni). Vprašanji, materialno pravo katere države je relevantno za presojo predmetne zadeve (oziroma presojo materialno-pravnih vprašanj, ki iz nje izhajajo), in sodišča katere države so za odločitev o njej (mednarodno) pristojna, sta različni. In samo to drugo je bilo predmet (pravilne) presoje oziroma izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje.

6. Ker pritožbenim razlogom ni moč slediti in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo(4) (2. točka 365. člena ZPP). Zaradi neuspeha s pritožbo tožnice same nosijo stroške tega pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku, Uradni list RS, št. 56/1999, s kasnejšimi spremembami. V bistvenem podobna (glede pristojnosti za zapuščinsko obravnavo) pa je tudi vsebina 176. člena Zakona o dedovanju/ZD (Uradni list SRS, št. 15/1976, s kasnejšimi spremembami).

Op. št. (2): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami Op. št. (3): Okoliščina, da se nepremičnina (pa čeprav zapustnika, ki je bil slovenski državljan) nahaja v BiH, v konkretnem primeru (sama za sebe) izključuje pristojnost slovenskega sodišča za odločanje v (z njo povezanih) sporih iz dednopravnih razmerij (kot je to predmetni).

Op. št. (4): Ker tožba še ni bila vročena toženi stranki v odgovor, je pritožbeno sodišče o pritožbi odločalo po sodniku posamezniku (366.a člen ZPP).