Jedro

Na podlagi trditev tožene stranke, da se je izselila iz spornih prostorov neposredno potem, ko je prejela odpoved najemne pogodbe in navodilo upravnika, da zapusti poslovne prostore, je moč sklepati, da tožena stranka trdi, da je najemna pogodba, sklenjena za nedoločen čas, prenehala na podlagi sporazuma, ne pa odpovedi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek sodišču prve stopnje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Pritožbeno sodišče je postopek nadaljevalo po določilih doslej veljavnega Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77) na podlagi 1. odst. 498. čl. sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča na Vrhniki opr. št. I Ig 500/95 z dne 11.12.1995. Proti sodbi sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni ali pa razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje. Nasprotna stranka na pritožbo ni odgovorila. Pritožba je utemeljena. Pritožnica pravilno opozarja, da bi sodišče prve stopnje moralo na podlagi trditev tožene stranke, da se je izselila iz spornih prostorov neposredno potem, ko je prejela odpoved najemne pogodbe in navodilo upravnika, da zapusti poslovne prostore, sklepati, da tožena stranka trdi, da je najemna pogodba, sklenjena za nedoločen čas, prenehala na podlagi sporazuma, ne pa odpovedi. Če bi bile te trditve resnične, bi takšno ravnanje tožene stranke pomenilo sprejem ponudbe za sporazumno (takojšnjo) razvezo pogodbenega razmerja (prim. 1. odst. 28. čl. ZOR, 2. odst. 17. čl. ZOR in 1. odst. 19. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih - ZPSPP). Za sporazum o prenehanju najemne pogodbe za poslovne prostore pa ni predpisana nobena obličnost. Ta je predpisana le za izjavo enostranskega upravičenja, ki ima za posledico prenehanje najemne pogodbe po preteku določenega roka, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Vendar tožena stranka ni gradila svoje obrambe na tej okoliščini (prim. zgoraj). Tako se izkaže, da je zaradi zmotne pravne kvalifikacije spornega razmerja ostala neizčrpana zgoraj povzeta trditvena podlaga obrambe tožene stranke in dokazni predlogi v smeri ugotavljanja resničnosti teh trditev. Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja bo treba na glavni obravnavi izvesti nove dokaze (zaslišati predlagane priče). S tem pa je podan razveljavitveni razlog iz 3. odst. 370. čl. ZPP/77. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa. Napotki za nadaljevanje postopka pa so razvidni že iz dosedanje obrazložitve. Dodati velja le še opozorilo, da je tožeča stranka popravila firmo tožene stranke, skladno z vpisom v sodni register (zapisnik z naroka za glavno obravnavo, ki je bila 11.11.1998 l.št. 21). Tako se izkaže, da je bil sklep o izvršbi izdan proti neobstoječemu dolžniku, kar bo narekovalo razveljavitev tega sklepa in nadaljevanje postopka po popravljeni tožbi. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3.odst. 166. čl. ZPP/77.