Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

Pritožba, poslana priporočeno po pošti zadnji dan roka na nepristojno sodišče, je prepozna, saj ni šlo za očitno pomoto vložnika, temveč neskrbnost odvetnikov, ki bi pri sestavljanju vloge morala paziti tudi na to, da je pravilno naslovljena.
Pritožba se zavrže.
1.Tožnik je od tožencev zahteval nerazdelno plačilo 144.000 EUR zaradi neupravičenega razpolaganja z apartmajem na Pagu in 79.000 EUR, kar ustreza tržni vrednosti apartmaja v času, ko ga je prva toženka prodala.
2.Toženec je z nasprotno tožbo zahteval ugotovitev ničnosti pogodbe, s katero je tožnik kupil sporni apartma, toženka pa se je tožencu pri nasprotni tožbi pridružila kot stranska intervenientka.
3.Sodišče prve stopnje je toženki naložilo plačilo 74.985 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje (I. točka izreka), v presežku pa tožbeni zahtevek zavrnilo (II. in IV. točka izreka). Ugotovilo je, da ne obstoji terjatev toženke v višini 25.889,20 EUR (III. točka izreka), ki jo je uveljavljala v pobot. V celoti je zavrnilo tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi (V. točka izreka).
4.Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke delno, pritožbi tožnika pa v celoti, ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje delno razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje.
5.Glede na naravo odločitve Vrhovno sodišče vsebine pritožbe in odgovora nanjo ne povzema.
6.Pritožba je prepozna.
7.V skladu s prvim odstavkom 357.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje dovoljena pritožba. Na podlagi šestega odstavka 357.a člena ZPP se v postopku s pritožbo po tem členu, če ni drugače določeno, smiselno uporabljajo določbe ZPP, ki urejajo pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje. Ker 357.a člen ne vsebuje določb o pritožbenem roku in štetju rokov, je treba uporabiti določbe drugega odstavka 363. člena in 112. člena ZPP. V skladu z drugim odstavkom 363. člena ZPP se smejo stranke pritožiti v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa. Pritožba je pravočasna, če je izročena pristojnemu sodišču, preden izteče rok (1. odstavek 112. člena ZPP); če se pošlje po pošti priporočeno, šteje dan oddaje na pošto, za dan izročitve sodišču, na katerega je naslovljena (drugi odstavek 112. člena ZPP).
8.Izpodbijani sklep je bil tožnikovima pooblaščencema vročen 14. 5. 2025 (povratnica, speta k red. št. 335). Vseboval je pravni pouk, v skladu s katerim je dopustno vložiti pritožbo na Vrhovno sodišče v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa in da v primeru priporočenega pošiljanja po pošti, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču. Izrecno je bilo poudarjeno, da je morebitno pritožbo treba vložiti pisno v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko pri sodišču prve stopnje. Tožnik bi moral torej pritožbo izročiti ali jo priporočeno poslati Okrožnemu sodišču v Mariboru najkasneje 29. 5. 2025. Njegova pooblaščenca sta pritožbo oddala priporočeno po pošti zadnji dan roka, 29. 5. 2025 ob 23:50 (red. št. 336), a sta jo poslala Višjemu sodišču v Mariboru in tudi naslovila na to sodišče.
9.ZPP v desetem odstavku 112. člena sicer določa, da šteje za pravočasno tudi pritožba, ki je poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka in prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka (v obravnavani zadevi se je to zgodilo 9. 6. 2025, ko je sodišče prve stopnje prejelo s sodišča druge stopnje posredovano pritožbo), če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika. Tožnika zastopata odvetnika, kar pomeni, da bi morala biti ugotovljena njuna očitna pomota. Po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča ne gre za takšen primer, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in nanj tudi naslovljena. Pooblaščenca sta v uvodu pritožbe kot naslovnika navedla prav Višje sodišče v Mariboru, ki sta mu pritožbo tudi poslala. Skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, od vložnika zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi. Vložitve vloge pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, temveč neskrbnosti odvetnikov, ki bi pri sestavljanju vloge morala paziti tudi na to, da je pravilno naslovljena.
10.Vrhovno sodišče je zato prepozno pritožbo zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).
-------------------------------
1Glej npr. VSRS sklep II DoR 652/2019 z 12. 3. 2020.
2VSRS sklep Cp 21/2022 s 7. 9. 2022.
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 112, 112/2, 112/10
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.