Jedro

Stranski udeleženec lahko v postopku, v katerem se odloča o dovolitvi posega v prostor, varuje le svoje pravice in pravne koristi, ne more pa uspešno uveljavljati dejanskega interesa ali varovati javne koristi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo tožnice zoper odločbo tožene stranke z dne 9.4.2002. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnilo pritožbo tožnice zoper odločbo Upravne enote N.m. z dne 8.11.2001, s katero je bilo med drugim odločeno, da se K.Z. d.o.o. L., N.m., izda enotno dovoljenje za gradnjo I. etape bazenskega kompleksa v D.T., na zemljišču s parc. št. 480/3, 475/1, 486/1, 475/3, 474/2, 470, 464/2 in 464/1, vse k.o. T., ki obsega gradnjo bazenskega kompleksa, gradnjo novih kopaliških objektov, gradnjo novih bazenov, prenovo obstoječih bazenov, navezavo kompleksa na komunalno energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo ter ožjo zunanjo ureditev v obsegu I. etape, brez novo predvidene interventne ceste, ki bo predmet II. faze.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi tožene stranke, ki je svojo odločitev oprla na določbe Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 71/93 in Uradni list RS, št. 40/94, 69/94, 29/95 in 59/96, ZGO), Zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97 in 9/01, ZUN) ter Odloka o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta zgodovinsko jedro D.T. (Uradni list RS, št. 40/2001, UN). Strinja se z razlogi tožene stranke v izpodbijani odločbi in jih v izogib ponavljanju ne navaja ponovno (2. odstavek 67. člena ZUS). Po presoji tožbenih ugovorov ugotavlja, da tožnica dejanskega stanja glede predpisanih pogojev, ki jih mora upoštevati upravni organ pri izdaji lokacijskega dovoljenja, ne izpodbija. Ničesar ne navaja, kar bi kazalo na to, da izpodbijano dovoljenje ni v skladu s predpisanimi pogoji in soglasji, niti ne navaja okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da so bile kršene njene pravice ali pravne koristi. Stranski udeleženec, kar je v obravnavani zadevi tožnica, lahko v postopku, v katerem se odloča o dovolitvi posega v prostor, varuje le svoje pravice in pravne koristi, ne more pa uspešno uveljavljati dejanskega interesa ali varovati javne koristi. Zato tožnica ne more vplivati na odločitev o gradnji z ugovori, ki ne zadevajo njenih pravic in pravnih koristi, ampak izražajo le njen dejanski interes, da se s predvideno gradnjo okolje ne bi bistveno spremenilo, niti uveljavljati ugovorov o načinu gradnje. Ali je mogoče predvideni objekt graditi, je odvisno le od tega, ali so za tako gradnjo izpolnjeni pogoji, ki jih določajo veljavni predpisi in soglasodajalci. Sanitarno-tehnične pogoje, požarno varnost in varnost pred emisijami iz obravnavanih objektov, ki so v javnem interesu, pa po uradni dolžnosti varujejo inšpekcijski organi in soglasodajalci. Upravno sodišče tudi ni pristojno za odločanje v sporih, ki zadevajo odškodnino, glede morebitne razveljavitve prostorskega izvedbenega načrta pa je pristojno Ustavno sodišče Republike Slovenije.

Tožnica vlaga pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da že iz odgovora na tožbo izhaja, da je za izdajo dovoljenja za izgradnjo II. in III. faze nujna izgradnja interventne ceste. Meni, da bo z izgradnjo navedene ceste sama neposredno prizadeta, ker bo ukinjena oziroma je že ukinjena služnostna pot do njene parcele za nemoteno gospodarsko izkoriščanje parcele št. 481/1 in 481/4, vse k.o. T. V izpodbijanem dovoljenju tudi ni določeno, kaj bo v drugi fazi z začasnim parkiriščem, niti koliko časa lahko deluje kot začasno. Sporno je tudi lastništvo parcele št. 481/1 k.o. T., ki pravnemu nasledniku denacionalizacijskega upravičenca ni bila vrnjena v naravi kot ostale parcele, ki so bile v postopku denacionalizacije vrnjene. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Predmet presoje v obravnavani zadevi je enotno dovoljenje za gradnjo I. etape bazenskega kompleksa, in sicer za gradnjo novih bazenov, prenovo obstoječih bazenov, navezavo kompleksa na komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo ter ožjo zunanjo ureditev v območju I. etape, brez novo predvidene interventne ceste, ki bo predmet II. faze.

Enotno dovoljenje za gradnjo je urejeno v 33.a členu ZGO, ki v 2. odstavku določa, da enotno dovoljenje za gradnjo vsebuje sestavine lokacijskega dovoljenja po predpisih o urejanju prostora in gradbenega dovoljenja po tem zakonu ter je v posledicah izenačeno z gradbenim dovoljenjem, glede lokacijskih pogojev pa tudi z lokacijskim dovoljenjem. Po 3. odstavku 33a člena ZGO pa se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na gradbeno dovoljenje. Glede na navedeno zakonsko določbo je pri izdaji enotnega dovoljenja za gradnjo treba upoštevati določbo 1. odstavka 54. člena ZUN, po kateri se lokacijsko dovoljenje za objekte, naprave in druge posege v prostor na območju, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt, izda v skladu s pogoji, ki jih določa ta načrt. V obravnavani zadevi območje obravnavanega posega ureja UN, ki v 8. členu posebej predpisuje pogoje za gradnjo T. riviere. Tožena stranka in sodišče prve stopnje sta svojo odločitev oprla na navedeno pravno podlago, zato je bilo po presoji pritožbenega sodišča materialno pravo pravilno uporabljeno.

Pritožbeno sodišče zavrača pritožbeni ugovor, da bo tožnica z izgradnjo interventne ceste neposredno prizadeta, ker bo z njeno izgradnjo ukinjena služnostna pot do njene pracele. Predmet obravnavane zadeve je enotno dovoljenje za gradnjo I. etape bazenskega kompleksa v D.T., katerega predmet ni gradnja, za tožnico sporne, interventne ceste. Kot izhaja iz upravnih spisov, bo sporna cesta predmet izgradnje II. faze bazenskega kompleksa. V tem postopku pa bo tožnica lahko sodelovala in uveljavljala morebitne ugovore.

Zaradi navedenega, tudi ugovor glede ukinitve služnostne poti, ne more biti pravno upošteven v tem postopku, saj se ne nanaša na izgradnjo I. faze bazenskega kompleksa, ki je predmet izdanega enotnega dovoljenja za gradnjo.

Dejstva, ki se nanašajo na začasno parkirišče in dejstva o spornem lastništvu parcele št. 481/1 k.o. T. tožnica uveljavlja šele v pritožbi, ob tem pa ne navaja, zakaj jih ni navedla že prej. Navedeni ugovori zato predstavljajo pritožbeno novoto po določbi 1. odstavka 71. člena ZUS, po katerem sme v pritožbi pritožnik navajati nova dejstva in dokaze le, če izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do konca glavne obravnave, če je postopek tekel brez glavne obravnave, pa do konca postopka na prvi stopnji.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.