Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Izvršilno sodišče mora med postopkom po uradni dolžnosti paziti na obstoj izvršilnega naslova, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba.
Predloga obeh strank se nanašata na opravo izvršilnih dejanj po sklepu o izvršbi, ki temelji na izvršilnem naslovu – sodni poravnavi. Dolžnica je v pritožbi seznanila sodišče s sklenitvijo začasne sodne poravnave v postopku po njenem predlogu zaradi ukinitve stikov. Če so z novo sodno poravnavo na novo določeni stiki starša z otrokom, pa čeprav začasno, prva sodna poravnava o določitvi stikov, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, izgubi učinek izvršilnega naslova in je podan razlog za uporabo 76. člena ZIZ.
I. Pritožbama se ugodi, sklep se v izpodbijanih I. in II. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nov sklep v nadaljnjem postopku.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnika, da se opravi izvršba na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni (I. točka izreka), zavrnilo predlog dolžnice za odlog izvršbe (II. točka izreka) ter sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (III. točka izreka).
2. Zoper sklep sta se po pooblaščencih pravočasno pritožila upnik in dolžnica. Upnik izrecno izpodbija odločitev v I. točki izreka, dolžnica pa v II. točki izreka sklepa.
3. Upnik uveljavlja procesne kršitve (kršitev dolžnosti materialnega procesnega vodstva, izdajo sklepa presenečenja, kršitev dolžnosti izdaje dokaznega sklepa, kršitev pravice do izjave) ter zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Predlaga spremembo I. točke izreka izpodbijanega sklepa tako, da se opravi izvršba na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, podrejeno pa razveljavitev odločitve v tej točki in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka.
4. Dolžnica uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navaja razloge za ugotovitev absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker sodišče ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih, ki se nanašajo na uporabo šestega odstavka 238.f člena ZIZ. Hkrati opozarja, da sta stranki v postopku N 193/2016 8. 12. 2016 sklenili začasno sodno poravnavo, s katero sta dogovorili nov začasen režim stikov, in prilaga zapisnik začasne sodne poravnave (priloga B13 v spisu). Predlaga spremembo sklepa tako, da se izvršba odloži do pravnomočne in dokončne odločitve v zadevi Okrožnega sodišča v Kranju N 193/2016, podredno pa razveljavitev izpodbijanega dela sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka.
5. Pritožbi sta utemeljeni.
6. Izvršilno sodišče mora med postopkom po uradni dolžnosti paziti na obstoj izvršilnega naslova, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba. V skladu s 76. členom ZIZ namreč izvršbo po uradni dolžnosti ustavi, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega. Ko je sodišče seznanjeno z razlogom za ustavitev izvršbe, po uradni dolžnosti izda o tem (konstitutivni) sklep, ki učinkuje tudi na opravljena izvršilna dejanja, tako da se ta razveljavijo, razen v primeru, če zakon ne določa drugače oziroma kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb.
7. V predmetnem izvršilnem postopku je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo o opravi izvršilnega dejanja na podlagi 226. člena ZIZ, po upnikovem predlogu za nadaljevanje postopka z opravo izvršbe po uradni dolžnosti, ter o dolžničinem predlogu za odlog izvršbe (o začasnem zastoju v zvezi z opravo izvršilnih dejanj). Predloga obeh strank se torej nanašata na opravo izvršilnih dejanj po sklepu o izvršbi, ki temelji na izvršilnem naslovu – sodni poravnavi, sklenjeni pri Okrožnem sodišču v Kranju v zadevi IV P 292/2013 z dne 12. 10. 2015. Dolžnica je v pritožbi seznanila sodišče s sklenitvijo začasne sodne poravnave pri Okrožnem sodišču v Kranju v zadevi N 193/2016 z dne 8. 12. 2016 v postopku po njenem predlogu zaradi ukinitve stikov. Če so z novo sodno poravnavo na novo določeni stiki starša z otrokom, pa čeprav začasno, prva sodna poravnava o določitvi stikov, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, izgubi učinek izvršilnega naslova in je podan razlog za uporabo 76. člena ZIZ. Za odločitev o tem je pristojno sodišče prve stopnje.
8. Višje sodišče je iz navedenega razloga obema pritožbama ugodilo in sklep v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Od ugotovitve, ali je podan razlog za uporabo 76. člena ZIZ, je odvisna pravovarstvena potreba strank za vsebinsko odločanje o njunih predlogih. Zato tudi višje sodišče utemeljenosti pritožbenih navedb v tem pritožbenem postopku ni presojalo.
9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.