Jedro

Po mnenju revizijskega sodišča bi pritožbeno sodišče moralo navesti svoje zaključke in sprejeti stališče in presoditi pritožbene navedbe, tako v zvezi z očitanimi bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka, kot tudi v zvezi z očitkom zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Šele s tem bi zadostilo zahtevam o vodenju pravdnega postopka in tudi omogočilo, da bi bilo izpodbijano sodbo mogoče preizkusiti.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z obravnavano sodbo razveljavilo odločbi organov tožene stranke z dne 25.7.1991 in 26.8.1991 v delu, v katerem je bila tožnica spoznana za odgovorno kršitev delovnih obveznosti zaradi tega, ker je izdala namestnici poslovodje C.L. nalog, da je od blagajničark zahtevala izročitev določene vsote gotovine, za kar ji je blagajničarka priznala večjo vrednost pri kasiranju bonov za malico ter tako pridobljeno gotovino iz blagajne uporabila direktno za plačilo dobav in nepravilen odkup embalaže za pollitrsko mineralno vodo, in da je dovolila namestnici poslovodje C.L., da je kupila barvni televizor na odlog plačila in v tem delu disciplinski postopek ustavilo. V ostalem je zavrnilo zahtevek tožnice za razveljavitev odločb organov tožene stranke in zahtevek v zvezi z reintegracijo tožnice v delovno razmerje z vsemi pravicami in obveznostmi.

Ugotovilo je, da je tožnica odgovorna za preostali očitani kršitvi delovnih obveznosti zaradi nepravilnega izračunavanja maloprodajnih cen in zadrževanja čekov, s čimer naj bi zlorabila položaj in prekoračila pooblastila (7. točka 10. člena Pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev tožene stranke) in da ji je bil zato pravilno in zakonito izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja.

Drugostopenjsko sodišče je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožeča stranka vložila pravočasno revizijo, v kateri je uveljavljala revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da sodišče druge stopnje ni odgovorilo na pritožbene navedbe, kljub temu, da so bile te konkretne in obrazložene ter za odločitev v sporu bistvene. Prezrlo je, da je tožena stranka disciplinski ukrep izrekla na podlagi napačne pravne kvalifikacije, saj v tožničinem primeru ni moglo iti za zlorabo položaja ali prekoračitev pooblastil, saj za ugotovitev prekoračitve pooblastil pri zadrževanju čekov tožena stranka ni imela veljavnega pravilnika. Za obe preostali očitani dejanji pa ni dokazan niti nastanek večje škode niti hujše prekršitve pravic drugih oseb. Do napak pri izračunu maloprodajnih cen je prišlo zaradi napačnih navodil tožene stranke. Tudi sam disciplinski postopek ni tekel pravilno, saj pri izreku disciplinskega ukrepa ni bila upoštevana niti zahteva po individualizaciji, niti načelo sorazmernosti, prav tako pa ni bilo ocenjeno, da gre za dejanje majhnega pomena. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 35/91 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija je utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Zato revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Revizijsko sodišče je pri preizkusu izpodbijane sodbe ugotovilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 354. člena ZPP, ki jo uveljavlja revizija in ki je revizijski razlog po 2. točki prvega odstavka 385. člena ZPP. Relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka je po njem podana, če je sodišče uporabilo nepravilno kakšno določbo ZPP, pa je to vplivalo ali bi moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.

Revizijsko sodišče je ugotovilo, da izpodbijana sodba ni presodila navedb pritožbe glede očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, kljub temu, da jo pritožba izrecno navaja. Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo samo glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti, čeprav bi jo glede na določbo prvega odstavka 365. člena ZPP moralo preizkusiti tudi v delu, v katerem se izpodbija s pritožbo. Pritožbeno sodišče tudi ni presojalo pritožbenih navedb glede zmotne ugotovitve dejanskega stanja, v mejah razlogov, ki jih je navajala v pritožbi tožeča stranka, in kar bi lahko bilo za odločitev odločilnega pomena (prvi odstavek 375. člena ZPP). Tako pritožbeno sodišče ni zavzelo stališča do dejanskega vprašanja, ali je tožena stranka imela pravilnik o blagajniškem poslovanju, in posledično do materialnopravne uporabe določb tega pravilnika. V disciplinskem postopku je tožena stranka očitala tožnici, "da je nepravilno zadržala čeke v času od 4.12.1990 do 30.3.1991, čeprav bi jih morala po določilih pravilnika ... oddati takoj oziroma v roku treh dni" in s tem storila kršitev delovnih obveznosti po 10. členu 7. točka pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev tožene stranke (zloraba položaja in prekoračitev danega pooblastila). Take kršitve v primeru, da tožena stranka pravilnika ni imela, ne bi bilo mogoče utemeljevati s kršitvijo le-tega. Neobrazloženo in nepojasnjeno je ostalo tudi vprašanje morebitne premoženjske koristi oziroma škode, kar je osnovno vprašanje za možno opredelitev hujše kršitve delovnih obveznosti z zlorabo položaja. Pritožbeno sodišče tudi glede druge preostale kršitve delovnih obveznosti (nepravilen izračun maloprodajnih cen) ni odgovorilo na pritožbene navedbe. V postopku ni bila ugotavljana krivda tožnice (ta bi glede očitane disciplinske kršitve lahko bila izključena zaradi morebitnega neznanja - nezmožnosti - tožnice za opravljanje tovrstnih opravil, zaradi slabih navodil tožeče stranke ali iz kakšnega drugega razloga) za določanje nepravilnih cen, kar je pogoj za ugotovitev disciplinske odgovornosti (prvi odstavek 54. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja - ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90), ampak so bila samo ugotavljana dejstva v zvezi s cenami. V disciplinskem postopku pri toženi stranki in v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo ugotavljano, kaj za toženo stranko ali morda tudi za tožnico pomenijo nepravilno izračunane cene. Ali je zaradi tega prišlo do pridobitve premoženjske koristi, ali povzročitve škode (in komu), je vprašanje, ki je poleg ugotovitve krivde odločilno za presojo o tem, ali je tožnica zaradi nepravilnega izračunavanja cen res zlorabila položaj oziroma prekoračila dana pooblastila. To velja še toliko bolj, ker iz disciplinskega spisa tožene stranke izhaja, da je lahko celo vprašljiva identiteta zahteve za uvedbo disciplinskega postopka (navedba, da je ... "navedene artikle prodajala po nižji ceni, kot je bila zanje obremenjena"...) in odločbe disciplinske komisije tožene stranke v izreku pod točko 3 (..."nekaterih artiklov in jih prodajala po višji ceni, kot je bila zanje obremenjena"...). Zato bi po mnenju revizijskega sodišča pritožbeno sodišče moralo navesti svoje zaključke in sprejeti stališče in presoditi pritožbene navedbe, tako v zvezi z očitanimi bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka, kot tudi v zvezi z očitkom zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Šele s tem bi zadostilo zahtevam o vodenju pravdnega postopka in tudi omogočilo, da bi bilo izpodbijano sodbo mogoče preizkusiti.

Ker pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ni presodilo navedb v pritožbi, ki bi lahko bile odločilnega pomena, je s tem bistveno kršilo določbe pravdnega postopka po prvem odstavku 354. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 375. člena ZPP. Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 394. člena ZPP sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje.

O stroških je revizijsko sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 166. člena ZPP.

Sodišče je določbe ZPP in ZTPDR uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).