Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Zoper tožnika je potekal kazenski postopek. Kot ukrep za zagotovitev navzočnosti mu je bila začasno odvzeta potna listina, ta ukrep pa kasneje - navkljub pravnomočni oprostilni sodbi - ni bil odpravljen niti mu listina ni bila vrnjena. Tožnik je v tej pravdi zato zahteval odpravo izrečenega ukrepa in vračilo listine.

2.Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na odpravo ukrepa, in zavrnilo zahtevek za vračilo listine. Pojasnilo je, da je vsebinsko odločalo o vrnitvenem zahtevku, zato tožnik nima pravnega interesa za uveljavljanje zahtevka za odpravo ukrepa (prvi odstavek 274. čelna Zakona o pravdnem postopku (ZPP)), in dodalo, da za odločanje o odpravi ukrepa niti ni pristojno. Iz obrazložitve nadalje izhaja, da ni izkazano, da bi imela toženka odvzeto listino še vedno v dejanski oblasti, kar je narekovalo zavrnitev vrnitvenega zahtevka (drugi v zvezi s prvim odstavkom 92. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ)).

3.Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišče prve stopnje. Pritrdilo je razlogom, ki jih je navedlo prvostopenjsko sodišče in dodalo, da v zvezi z zahtevkom za odpravo spornega ukrepa ne gre za civilnopravno razmerje, ki bi bilo lahko predmet pravdnega postopka (1. člen ZPP).

4.Zoper takšno odločitev tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije. Predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj:

‒Ali je sodišče nepravilno uporabilo oziroma sploh ni uporabilo določbe 92. člena v zvezi s 93. členom SPZ?

‒Ali je sodišče nepravilno uporabilo določbe Zakona o potnih listinah (ZPLD-1) v zvezi z določbo 103. člena SPZ?

‒Ali je lastnik lahko omejen v svoji lastninski pravici iz razloga, ker naj bi potna listina, kljub odsotnosti potrdila pristojnega organa o uničenju, lahko veljala za uničeno oziroma neobstoječo stvar, čeprav slednje ni z gotovostjo izkazano?

‒Ali je lastnik lahko omejen v svoji lastninski pravici iz razloga, ker naj bi potna listina, ki je bila v hrambi pri državnem organu ter jo je bil slednji dolžan hraniti z ustrezno skrbnostjo, lahko veljala za izgubljeno stvar, čeprav slednje ni z gotovostjo izkazano?

‒Ali ima tožnik kot lastnik stvari, katere vrnitev se zahteva, hkrati tudi pravni interes zahtevati, da se odpravi sklep, ki bi sicer moral biti odpravljen po uradni dolžnosti (vendar kljub več pozivom tožnika še ni bil), na podlagi katerega bi lahko toženka kot posestnica stvari izročitvi predmetne stvari sicer ugovarjala v smislu 93. člena SPZ?

‒Ali je zahtevek, da je toženka dolžna izdati sklep, da se ukrep odvzema potne listine št. SR 202829, ki je bil določen s sklepom Temeljnega sodišča v Ljubljani I Kr 31/91 z dne 28. 1. 1991, odpravi, spada v sodno pristojnost?

‒Ali je v predmetni zadevi prišlo do kršitve določbe 215. člena ZPP, ko sta sodišči o navedbi toženke, da naj bi stvari ne imela več v posesti, sklepali zgolj na podlagi verjetnosti?

‒Ali ob zavrnitvi dokaznega predloga z zaslišanjem tožnika v predmetni zadevi prišlo do nedopustne vnaprejšnje dokazne ocene?

5.Predlog ni utemeljen.

6.Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji za dopustitev revizije, ki izhajajo iz 367. a člena ZPP, niso izpolnjeni, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza: