Jedro

Tožnik v predlogu za dopustitev revizije trdi, da izpodbijana odločitev odstopa od do sedaj oblikovane sodne prakse. A te prakse ne navede (z opravilnimi številkami zadev višjih sodišč oziroma Vrhovnega sodišča v zvezi s postavljenimi vprašanji), niti je ne povzame, niti ne predloži kopij sodnih odločb, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala. Tako predlog ne zadosti zahtevi iz petega odstavka 367.b člena ZPP in ga je že iz tega razloga treba zavreči.

Z razlogi pritožbenega sodišča se predlagatelj v predlogu ne sooči, temveč napada razloge sodišča prve stopnje.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Tožnik je s tožencem sklenil prodajno pogodbo za svojo stanovanjsko hišo v Medvodah in darilno pogodbo za manjše kmetijsko zemljišče. Nato je vložil tožbo, s katero primarno zahteva ugotovitev ničnosti obeh pogodb in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Trdi, da ob sklenitvi pogodb zaradi posledic možganske kapi ni bil poslovno sposoben in je toženec izkoristil njegovo zdravstveno stanje. Podredno zahteva razveljavitev obeh pogodb zaradi prevare.

2.Sodišče prve stopnje je oba tožbena zahtevka zavrnilo.

3.Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4.Tožnik je zoper odločbo sodišča druge stopnje vložil predlog za dopustitev revizije. Predlaga, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede naslednjih vprašanj:

"- Ali je sodišče prekoračilo ugotavljanje zgornje premise pravnega silogizma z dejstvom, da ni imenovalo tretjega izvedenca v primeru dveh diametralno nasprotujočih si izvedenskih stališč?

- Ali je v skladu z dokazno teorijo procesnega prava (in načelom materialne resnice), da sodišče prve stopnje v primeru diametralno si nasprotujočih izvedenskih stališč slednje dopolni z lastno konkluzijo in se postavi na stran enega izmed izvedenskih stališč, ne da bi imenovalo tretjega izvedenca?"

5.Predlog ni popoln.

6.Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 367.a členu določa, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse. Skladno s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP mora predlagatelj v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če se predlagatelj revizije sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene.

7.Če stranka ne ravna v skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP ali v skladu s petim odstavkom tega člena ne navede opravilnih številk zadev sodb, na katere se sklicuje, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

8.Navedene zahteve, ki so do strank stroge, niso namenjene same sebi, marveč je njihovo spoštovanje nujno za zagotovitev precedenčne vloge Vrhovnega sodišča. Stroga zakonska zahteva po drugi strani ni nepremostljiva niti ne težko premostljiva, saj ZPP za zastopanje pred Vrhovnim sodiščem (vključno s postopkom za dopustitev revizije) predpisuje obvezno zastopanje po odvetniku (četrti odstavek 86. člena ZPP). Odvetnikom ta naloga ne bi smela biti nerešljiva.

9.Tožnik v predlogu za dopustitev revizije trdi, da izpodbijana odločitev odstopa od do sedaj oblikovane sodne prakse. A te prakse ne navede (z opravilnimi številkami zadev višjih sodišč oziroma Vrhovnega sodišča v zvezi s postavljenimi vprašanji), niti je ne povzame, niti ne predloži kopij sodnih odločb, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala. Tako predlog ne zadosti zahtevi iz petega odstavka 367.b člena ZPP in ga je že iz tega razloga treba zavreči.

10.Poleg tega je predmet revizijske presoje (le) odločba sodišča druge stopnje. To je z vsebinskimi razlogi odgovorilo na tožnikove pritožbene očitke, z razlogi pritožbenega sodišča pa se predlagatelj v predlogu ne sooči, temveč napada razloge sodišča prve stopnje. Predlagana vprašanja vključujejo sugestivno predpostavko o diametralno nasprotnih izvedenskih mnenjih in so tudi nejasna.

11.Obravnavani predlog za dopustitev revizije ne izpolnjuje zahtev, ki jih določata četrti in peti odstavek 367.b člena ZPP, in je zato nepopoln. Vrhovno sodišče ga je na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

12.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Tako Vrhovno sodišče v sklepih II DoR 189/2017, II DoR 185/2022, II DoR 503/2023, II DoR 154/2024, II DoR 343/2024, II DoR 36/2025 in drugih.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/5, 367b/6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.