Jedro

Zakonskih pogojev za izdajo sklepa o izvršbi ni bilo, ker kreditna pogodba ni verodostojna listina.

Upoštevajoč, da je med pravdnima strankama sklenjena pogodba (kreditna, posojilna) povsem jasna, enostavna in razumljiva, se pritožbene trditve o neupoštevanju določb ZPotK pokažejo kot povsem neutemeljene, vključno s trditvami, da stroški obdelave v višini 150,00 EUR in rizičnega sklada v višini 250,00 EUR ne bi smeli biti izvzeti pri izračunu skupnih stroškov, saj to zakon v 18. členu omogoča.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni v delu, v katerem je odločeno, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 29356/2011 z dne 9. 3. 2011 ostane v veljavi v 3. točki izreka, tako da se v tem delu naveden sklep o izvršbi razveljavi in predlog za povrnitev stroškov izvršilnega postopka (upnika - tožnika) zavrne.

II. V preostalem delu pa se pritožba zavrne in se v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (in sklepom, sklep ni predmet pritožbenega postopka), je sodišče prve stopnje odločilo, da sklep o izvršbi (Okrajnega sodišča v Ljubljani) VL 29356/2011 z dne 9. 3. 2011 ostane v veljavi v 1. točki izreka za znesek 10.098,05 EUR in za zakonske zamudne obresti od zneska 9.974,05 EUR za čas od 10. 2. 2011 do plačila in od zneska 124,09 EUR za čas od 7. 3. 2011 do plačila ter v 3. točki izreka. Tožencu je še naložilo (v preostalem delu je sodba pravnomočna), da tožniku plača pravdne stroške v znesku 1.403,00 EUR s pripadki v primeru zamude.

Zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka se zoper sodbo pritožuje toženec s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo ustrezno spremeni tako, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 29356/2011 z dne 9. 3. 2011 v celoti razveljavi in zahtevek zavrne. V obširni pritožbi najprej opozarja, da je v teku postopka pooblaščenka toženca sodišče obvestila o prenehanju pooblastilnega razmerja zaradi preklica pooblastila, in ne zaradi odpovedi pooblastila (ko mora odvetnik za stranko še en mesec opravljati storitve). Pooblaščenka za toženca po preklicu pooblastila ni bila niti dolžna niti pooblaščena opravljati kakršnakoli pravna dejanja. Glede kreditne pogodbe opozarja na ugovorne trditve, do katerih se sodišče prve stopnje ni opredelilo (da ne gre za verodostojno listino, da pogodba ni bila predložena). Poleg tega listina z naslovom „kreditna pogodba št. 68191“ po svoji vsebini ni niti kreditna niti posojilna pogodba; iz nje niti ni mogoče razbrati, za kakšen posel gre. Iz pogodbe naj bi izhajalo, da gre za vozilo, znamka katerega naj bi bila „ostalo, gotovina“. Opozarja še na druge pomanjkljivosti navedene listine, iz katere tako ni razvidno, katera pogodba je bila sklenjena oziroma kakšno pogodbo sta pogodbeni stranki želeli skleniti. Ker je listina sklenjena na obrazcu tožnika, je treba vsa nejasna določila razlagati v korist toženca. Pogodba pa je do te mere nejasna, da iz nje ni razvidna vsebina pogodbenih obveznosti. Da navedena listina ne more biti kreditna pogodba, je razvidno tudi iz 7. člena Zakona o potrošniških kreditih (v nadaljevanju ZPotK). Tožnik bi moral pripraviti razumljivo in enostavno pogodbo, nikakor pa ne bi smel uporabiti obrazca za neko drugo pogodbo. Ker ni jasno, za kakšno pogodbo gre, toženec ni dolžan plačati ničesar. Ob presoji, da gre za potrošniško kreditno pogodbo, pa bi sodišče moralo le-to presojati v skladu z ZPotK. Ta je v 7. členu določal obvezno vsebino kreditne pogodbe, česar navedena listina ne vsebuje. Glede zapadlosti plačil (pogodbeno nedoločenih) tožnik v vlogi z dne 29. 6. 2011 celo navaja, da naj bi prvi obrok zapadel v plačilo 11. 10. 2007, torej pred datumom sklenitve pogodbe (16. 10. 2007). V navedeni listini so navedeni tudi stroški obdelave v višini 150,00 EUR in rizičnega sklada v višini 250,00 EUR, česar 18. člen ZPotK ne določa, da jih je možno izvzeti. Zato je navedena pogodba glede stroškov in rizičnega sklada nična. Za potrošnike pa se uporablja tudi Zakon o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot), ki v 22. členu določa, da pogodbeni pogoji zavezujejo potrošnika le, če je bil pred sklenitvijo pogodbe seznanjen z njihovim celotnim besedilom, biti pa morajo tudi jasni in razumljivi. Predmetni pogoji pa se nanašajo na kredite za nakup vozil, in ne na kreditne pogodbe. Glede stroškov pa opozarja na I. in III. točko sodbe glede stroškov. Opozarja tudi, da tožnik do „drugih stroškov“ v višini 100,00 EUR, kot jih je priglasil v predlogu za izvršbo, ni upravičen, v skladu s tarif. št. 3100 ZOdvT pa bi sodišče nagrado za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine moralo všteti v nagrado za postopek v pravdi. Z izpodbijano stroškovno odločitvijo pa je sodišče napačno uporabilo materialno pravo in kršilo postopkovne določbe.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je toženec utemeljeno ugovarjal, da ni bilo zakonskih pogojev za izdajo sklepa o izvršbi, ker kreditna pogodba št. 068191 z dne 9. 2. 2011 ni verodostojna listina. Ne le, da pogodba ni verodostojna listina, (1) temveč med pravdnima strankama tudi ni bila sklenjena kreditna pogodba št. 068191 z dne 9. 2. 2011, (2) kar jasno izhaja iz tožbenih trditev. (3) Po drugem odstavku 62. člena ZIZ sodišče po razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja ter opravljena izvršilna dejanja, nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Če tožena stranka ugovarja, da ni bilo zakonskih pogojev za izdajo sklepa o izvršbi, odloči sodišče po 437. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) najprej o takem ugovoru; če spozna, da je ugovor utemeljen, sklep o izvršbi razveljavi in (po obravnavanju glavne stvari) odloči o tožbenem zahtevku. Zato je neutemeljen pritožbeni predlog za razveljavitev sklepa o izvršbi (Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 29356/2011 z dne 9. 3. 2011) v celoti in zavrnitev zahtevka. Utemeljen pa je v delu glede stroškov izvršilnega postopka. (4) Na podlagi prvega odstavka 351. člena v zvezi s peto alinejo 358. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče pritožbi glede stroškov izvršilnega postopka ugodilo in v tem delu spremenilo izpodbijano odločitev tako, kot je to razvidno iz točke I. izreka.

V preostalem delu pa pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je sicer res napačno stališče sodišča prve stopnje glede zastopanja pooblaščenke toženca potem, ko ji je le-ta preklical pooblastilo. A to na postopek v obravnavani zadevi ni imelo nikakršnega vpliva, (5) niti tega toženec v pritožbi ne trdi. Toženec je namreč bil seznanjen s pripravljalno vlogo (tožbenimi navedbami) tožnika z dne 29. 6. 2011 in vabljen na glavno obravnavo, (6) a tožbenih trditev ni zanikal, niti se glavne obravnave ni udeležil. (7) Iz neprerekanih tožbenih trditev (s tem pa fiktivno priznanih dejstev) izhaja, da sta tožnik kot kreditodajalec in toženec kot kreditojemalec dne 16. 10. 2007 sklenila kreditno (posojilno) pogodbo št. 68191, (8) in sicer za gotovino 20.000,00 EUR, kar se je toženec zavezal vrniti v 60 mesečnih obrokih, in sicer tako, da je prvi obrok zapadel v plačilo 11. 10. 2007, zadnji pa 16. 9. 2012; posamezen obrok je ob sklenitvi pogodbe znašal 400,76 EUR, ob prekinitvi pa 382,93 EUR, spreminjal pa se je v skladu z 9. točko pogodbenih pogojev navedene pogodbe, pri čemer je bilo gotovinsko posojilo dano izjemoma, zato je bil uporabljen obrazec kreditne pogodbe, ki se sicer uporablja za kreditiranje nakupa vozil, pri čemer je tožnik ravnal v skladu s pogodbenimi pogoji navedene pogodbe. In če se pri tem upošteva, da je bil predmet pogodbe (neosporavano) gotovinsko posojilo 20.000,00 EUR ter se v uporabljenem obrazcu pogodbe in pogodbenih pogojih namesto „vozilo“ upošteva „gotovina 20.000,00 EUR“, je pogodba povsem jasna, kot tudi pogodbeni pogoji, s katerimi je toženec soglašal (kar je razvidno iz same pogodbe). Zato pritožbene presoje ne zdržijo pritožbene trditve o nejasnosti in nerazumljivosti pogodbe, da sploh ne gre za kreditno pogodbo, kot tudi še posebej, da so pogodbeni pogoji za ta spor irelevantni oziroma neuporabni. S trditvami, da toženec pogodbenih pogojev ni prejel, pa je toženec sploh prekludiran (gre za neupoštevno pritožbeno novoto – prvi odstavek 337. člena ZPP).

ZPotK, (9) po katerem je kreditna pogodba (med drugim) pogodba, s katero dajalec kredita daje ali obljubi dati potrošniku (10) kredit v obliki posojila, (11) zlasti gotovinskega posojila (2. člen), je v 7. členu predpisal obvezno vsebino kreditne pogodbe (kaj mora pisna pogodba v enostavnem in razumljivem besedilu določati), v VII. poglavju določil obvezno naravo določb tega zakona in v 21. členu (z naslovom: „ničnost pogodbenega določila“) določil, da je nično vsako pogodbeno določilo, ki bi v škodo potrošnika razveljavilo ali spremenilo katerokoli določilo tega zakona (prvi odstavek) in da se določbe tega zakona neposredno uporabljajo tudi v primeru, če so določila kreditne pogodbe nejasna ali nepopolna (drugi odstavek). V 18. členu (stroški, ki niso skupni stroški kredita) določa, da se pri izračunavanju skupnih stroškov kredita izvzamejo samo naslednji stroški: 1. stroški, ki jih plača potrošnik, ki je najel kredit, zaradi neizpolnjevanja svojih obveznosti po pogodbi; 2. dajatve in stroški, ki niso nabavna cena in jih mora potrošnik plačati pri nakupu blaga ali storitev, ne glede na to ali je transakcija gotovinska ali kreditna; 3. stroški za prenos denarnih sredstev in stroški za vodenje računa, ki je namenjen poplačilu kredita, obresti in drugih obveznosti, razen v primeru, ko potrošniku ni bila dana možnost, da se svobodno odloči ali bo za namen poplačila navedenih obveznosti odprl poseben račun ali izkoristil katero od drugih možnosti, in v primeru, ko so tovrstni stroški nenormalno visoki; 4. stroški članarine v združenjih ali skupinah, ki niso zajeta s kreditno pogodbo, četudi ima članstvo vpliv na kreditne pogoje; 5. stroški za zavarovanja ali garancije; vendar pa so v efektivno obrestno mero vključena tista zavarovanja ali garancije ter druga jamstva, ki so namenjena za zagotovitev plačila dajalcu kredita v primeru smrti, invalidnosti, bolezni ali nezaposlenosti potrošnika v vsoti, ki je enaka ali manjša kot skupni znesek kredita, vključno z obrestmi in drugimi obveznostmi, ki jih naloži dajalec kredita kot pogoj za odobritev kredita. Upoštevajoč, da je med pravdnima strankama sklenjena pogodba (kreditna, posojilna) povsem jasna, enostavna in razumljiva,(12) se pritožbene trditve o neupoštevanju določb ZPotK (13) pokažejo kot povsem neutemeljene, vključno s trditvami, da stroški obdelave v višini 150,00 EUR in rizičnega sklada v višini 250,00 EUR ne bi smeli biti izvzeti pri izračunu skupnih stroškov, saj to zakon v 18. členu omogoča (3. in 5. točka). Enako velja glede ZVPot in pritožbenih trditev glede pogodbenih pogojev (dogovorjenih).

Glede pritožbenih trditev, ki se nanašajo na stroškovno odločitev, je bilo v delu odločitve glede stroškov izvršilnega postopka (kot že navedeno) toženčevi pritožbi ugodeno in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani v tem delu razveljavljen, predlog za povrnitev stroškov pa zavrnjen. Kolikor pa se pritožba nanaša na pravdne stroške, pa je ta neutemeljena, saj se pritožbene trditve nanašajo prav na izvršilne stroške, in ne na pravdne stroške. Ob tem pa velja vendarle opozoriti sodišče prve stopnje, da mora v primeru, kot je obravnavan, pri odločitvi o stroških postopka (izvršilnega in pravdnega) upoštevati tako stroške, ki jih obsega sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine), kot (nadaljnje) pravdne stroške.

Meje pritožbenega preizkusa določa 350. člen ZPP, predvsem drugi odstavek, po katerem pritožbeno sodišče preizkusi sodbo v mejah pritožbenih razlogov, v okviru katerih pazi po uradni dolžnosti na naštete bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava. Ker pritožbeno sodišče kakšne od po uradni dolžnosti upoštevnih ali zatrjevanih postopkovnih kršitev ni ugotovilo, niti ni ugotovilo napačne materialnopravne presoje, je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo v preostalem delu kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Predlog toženca za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče kot neutemeljen zavrnilo na podlagi prvega in drugega odstavka 165. v zvezi s prvim in tretjim odstavkom 154. člena ZPP, saj je toženec s pritožbo uspel v sorazmerno majhnem delu, zaradi katerega posebni stroški niso nastali, odločitev o tem pa je obsežena v izreku sodbe o zavrnitvi njegove pritožbe.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - (1) Drugi odstavek 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ);

(2) Podlaga izdanega sklepa o izvršbi (verodostojna listina, na podlagi katere je bil izdan sklep);

(3) Iz pripravljalne vloge tožnika izhaja, da je bila med pravdnima strankama sklenjena kreditna pogodba št. 68191 z dne 16. 10. 2007;

(4) O stroških (tudi izvršilnih) je namreč sodišče prve stopnje odločilo pod točko III. izreka; o njih je odločilo torej dvakrat; odločitev o glavni stvari (in s tem o izdanem sklepu o izvršbi – tretji odstavek 436. člena ZPP) pa je pritožbeno sodišče presojalo v okvirih utemeljenosti pritožbe glede vtoževane terjatve in 359. člena ZPP;

(5) Ne glede na razloge pooblastitve, preklica in ponovne pooblastitve za zastopanje iste pooblaščenke;

(6) Ali dejansko ali fiktivno je odvisno od razmerja med tožencem in njegovo pooblaščenko – takrat je namreč pooblastilno razmerje še obstajalo; do preklica pooblastilnega razmerja je prišlo pozneje;

(7) Po drugem odstavku 214. člena ZPP se dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke; stranka lahko učinek domneve priznanja iz prejšnje določbe prepreči tudi z izjavo, da ne pozna dejstev, vendar le, če gre za dejstva, ki se ne nanašajo na ravnanje te stranke ali na njeno zaznavanje;

(8) Pogodba, s katero se posojilodajalec zavezuje, da bo posojilojemalcu izročil določen znesek denarja ali določeno količino drugih nadomestnih stvari, posojilojemalec pa se zavezuje, da mu bo po določenem času vrnil enak znesek denarja oziroma enako količino stvari iste vrste in kakovosti, je po prvem odstavku 569. člena Obligacijskega zakonika (OZ) posojilna pogodba; sicer pa kredit = posojilo – glej SSKJ;

(9) Ki je veljal v času sklepanja kreditne (posojilne) pogodbe med strankama;

(10) Potrošnik je fizična oseba, ki v poslih po ZPotK deluje za namene izven njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti(drugi odstavek 2. člena);

(11) Sapienti sat!?

(12) Če se besede „vozilo“ zamenjajo z besedo „gotovina (20.000,00 EUR)“;

(13) Po 1. členu je potrošnik fizična oseba, ki pridobiva ali uporablja blago in storitve za namene izven njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti;