Jedro

Preživninski spor med zakoncema ni zakonski spor in zanj ne veljajo določbe 27. poglavja ZPP.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. V tej pravdni zadevi je sodišče po razvezi zakonske zveze pravdnih strank odločalo še o preživninskem zahtevku tožnika. Toženko je zavezalo k plačilu mesečnega zneska preživnine v višini 50,00 EUR, in sicer od 1. 11. 2010 dalje. Višji preživninski zahtevek je zavrnilo. Glede stroškov pa je odločilo, da je toženec tožnici dolžan plačati 533,55 EUR pravdnih stroškov s pripadajočimi obrestmi.

2. Proti sodbi vlagata pritožbo obe pravdni stranki. Tožnik vlaga pritožbo po pooblaščencu, kasneje pa je pritožbo dopolnil še sam. Ker je njegova laična dopolnitev prepozna, navedb v njej pritožbeno sodišče ni upoštevalo ter bo tudi sedaj, v nadaljevanju povzelo le bistvene navedbe iz vloge, vložene prek pooblaščenca.

3. Pritožnik uveljavlja pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču predlaga, naj sodbo spremeni in zaveže toženko k preživninski obveznosti v znesku 50,00 EUR mesečno. Spremeni naj tudi odločitev o stroških postopka.

4. Pritožnik navaja, da sodišče ni docela upoštevalo potreb preživninskega upravičenca in zmožnosti preživninskega zavezanca. Tako meni, da je sodišče neupravičeno izločilo stroške operaterja T.. Pri tem se sklicuje na to, da je prek interneta iskal informacije o možnostih zaposlitve. Prav tako nasprotuje temu, da je sodišče upoštevalo znesek, ki ga toženka potrebuje za najemnino stanovanja v višini 420,00 EUR. Tak znesek izstopa iz nekega povprečja. Ponavlja, da ima toženka možnost bivanja v lastni hiši, kjer živi tudi njen sin.

5. Nazadnje pa pritožba napada še odločitev o stroških postopka. Pritožba je načelna in meni, da v tovrstnih pravdah ni mogoča brezpogojna uporaba splošnih pravil o povrnitvi pravdnih stroškov, marveč bi sodišče moralo uporabiti 413. člen ZPP.

6. Toženka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišču predlaga takšno spremembo izpodbijane sodbe, da bo tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen. Pritožnica opozarja na to, da je tožnik premoženje, ki ga je podedoval po mami, prenesel na sina pravdnih strank. Če bi bilo njegovo preživljanje po odselitvi pritožnice res ogroženo, tega ne bi storil. Tudi sicer bi lahko zahteval preklic darila. Ker ni tako, pritožnica meni, da predpostavka za določitev preživnine že v tem obsegu ni izkazana. Pritožnica tudi vztraja pri svoji dejanski tezi, da razvezani zakonec prejema prihodke od dela na črno, službo pa si išče zgolj navidezno.

7. Pritožnica meni tudi, da ni dolžna preživljati drugega zakonca, saj je v tem primeru ogroženo njeno lastno preživljanje. Njen dohodek je izrazito nizek, zato vsakršna določitev preživnine ogroža njeno preživljanje. To velja še toliko bolj, če se upošteva znesek najemnine. Poleg tega pa opozarja, da to ni edini strošek, ki ga tožnica mesečno ima. Dolguje tudi kredite, ki jo bremenijo še iz naslova vlaganj v skupno premoženje.

8. V zaključku pritožbe pa pritožnica vztraja, da bi bila določitev preživnine krivična do zavezanca glede na razloge, zaradi katerih je prišlo do razveze zakonske zveze.

9. Pritožbi sta bili vročeni nasprotnima strankama. Odgovorov nanju nista podali.

10. Pritožbi nista utemeljeni.

11. Ponovitev ugovora krivičnosti preživnine (zaradi razlogov za razvezo) v pritožbi ni utemeljena. Bistvo razlogov sodišča prve stopnje v točki 7 na peti strani je, da ni konkretno ugotovljenih dejstev, ki bi omogočala pravni sklep o nepravičnosti preživnine. Teh razlogov pritožba s ponavljanjem dejstev, ki so bila že predmet obravnave pred sodiščem prve stopnje (7. točka izpodbijane sodbe) ne uspe izpodbiti.

12. Sicer pa na tem mestu pritožbeno sodišče odgovarja obema pritožbama. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje in z razlogi, ki to odločitev utemeljujejo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so izpolnjene vse materialnopravne predpostavke za ugotovitev podlage preživninske obveznosti. Ko pa je sodišče prve stopnje v nadaljevanju presojalo, kolikšna bi bila pravična višina mesečne preživninske obveznosti, pa je prav tako pravilno presodilo vse okoliščine konkretnega primera (vsa pravno relevantna dejstva) in to tudi ustrezno predstavilo v obrazložitvi sodne odločbe. K temu pritožbeno sodišče nima kaj dodati.

13. Pritožbene navedbe tožnika, češ da je sodišče neupravičeno izločilo stroške operaterja T., ker da si je preko interneta iskal informacije o možnosti zaposlitev, so neresne. Preživninska obveznost razvezanega zakonca ob izrazito nizkih dohodkih na obeh straneh, ne more biti namenjena luksuzu, kakršen je internetni priključek. Informacije o možnosti zaposlitve pa je mogoče najti na za to pristojnem javnem zavodu.

14. Neutemeljena je tudi pritožbena graja tožnika, da sodišče ne bi smelo upoštevati stroškov, ki jih toženka plačuje za najemnino stanovanja, v katerem sedaj živi. Strošek 420,00 EUR ni nadpovprečen strošek, ki bi ga bilo mogoče umestiti v območje luksuza. Toženka pač mora nekje živeti. Ni pa dolžna živeti, kot ponavlja tožnik, v hiši skupaj z njim in skupnim sinom. Takšna teza bi namreč posegala v njeno splošno osebnostno pravico pa tudi njeno pravico do družinskega življenja.

15. Toženka sodišču neutemeljeno očita, da ni ustrezno upoštevalo dejstva, da je razvezani zakonec na sina prenesel tisto, kar je podedoval po svoji materi. Pritožba se nanaša na nekonkretizirana dejstva. Pritožnica ne pojasni, kaj naj bi njen bivši mož podedoval. Tako ni jasno, kakšno naj bi bilo to premoženje. Prav tako ne trdi, da bi to kdajkoli storila pred sodiščem prve stopnje, takšnih navedb pa tudi pritožbeno sodišče ni našlo. Res je sicer, da je sodišče to dejstvo navedlo v 14. točki obrazložitve, vendar tožnik v svoji pritožbi tega dela razlogov ni napadel. Sodišče prve stopnje je te razloge namreč upošteval v njegovo škodo. To, da bi moralo sodišče navedena dejstva upoštevati v znatnejši meri, pa ne more biti utemeljeno. Utemeljeno pa ne more biti zato, ker glede obsega premoženja ni konkretnih navedb.

16. Glede tega, da tožnik na črno ne zasluži nič, nima pritožbeno sodišče k celoviti dokazni oceni sodišča prve stopnje kaj dodati.

17. Nekonkretizirana je tudi pritožbena navedba toženke, ki se sklicuje na kredite, ki naj bi jo bremenili. Takšnega dejstva sodišče prve stopnje ni ugotovilo. Pritožba pa tudi ne pojasni, kakšni naj bi ti krediti bili in kdaj naj bi postavila takšne trditve v postopku pred sodiščem prve stopnje (zgolj navrže, da gre za 5. točko pripravljalne vloge). Gre torej za nekonkretizirane pritožbene navedbe, saj ni mogoče ugotoviti kolikšen naj bi bil znesek kredita in tudi ne, ali ne gre v tem primeru za nedovoljeno pritožbeno novoto.

18. Pritožbenemu ponavljanju, da so podani razlogi po 81.a členu ZZZDR (1), ni mogoče dati drugačnega odgovora, kakor tega, da je na te navedbe pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje.

19. Nazadnje pa pritožbeno sodišče zavrača tudi tožnikovo pritožbo zoper stroške postopka. Ne drži namreč, da je pravda, v kateri se odloča o preživninski obveznosti med bivšima zakoncema, zakonski spor. Določba 406. člena ZPP (2) namreč preživninskega spora med zakoncema ne umešča niti med zakonske spore in seveda tudi ne med spore iz razmerji med starši in otroki. Čim pa je tako, za tovrstne pravde tudi ne veljajo posebne določbe 27. poglavja ZPP. Iz tega razloga ne pride v poštev niti določba 413. člena ZPP, na katero se sklicuje pritožnik.

20. Ker sta torej pritožbi neutemeljeni, podani pa tudi niso razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče obe pritožbi zavrnilo in izpodbijano sodbo zavrnilo.

(1) Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 15/1976 do Uradni list RS, št. 90/2011)

(2) Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 s poznejšimi spremembami)