Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za sklepčnost tožbe zadošča, da tožnik navede, katere stroške vtožuje, za katero obdobje in način delitve stroškov, nadaljnja konkretizacija terjatve pa je odvisna od vsebine in sklepčnosti ugovora toženca in vpliva na dokazanost njenega obstoja in višine.
Ni mogoče pritrditi, da je tožba nesklepčna po višini, ker iz trditev ni razvidno koliko od vtoževanega zneska odpade na posamezni temelj.
I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišča prve stopnje v novo sojenje.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožeče stranke (v nadaljevanju: tožnica), da ji je tožena stranka (v nadaljevanju: toženka) dolžna plačati 392,01 EUR in 74 EUR stroškov izvršilnega postopka, oboje s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka) ter tožnici naložilo, da mora toženki v roku 8 dni plačati 766,82 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).
2. Zoper navedeno sodbo se je zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožila tožnica.
Zatrjuje, da je protispisna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženka ugovarjala nesklepčnost v smislu ugotavljanja deleža, ki od skupne vsote odpade na toženko oziroma na delež posameznega vhoda hiše do celote, s čimer je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ker je toženka ugovarjala temelju zahtevka za plačilo pravdnih stroškov in zamudnih obresti, ki jih je tožnica morala plačati A., d. o. o., sodišče za ostale neprerekane trditve ne bi smelo izvajati dokazov in preizkušati utemeljenost neprerekanih dejstev, saj se v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP neprerekana dejstva štejejo za priznana. Poziv sodišča prve stopnje tožnici na naroku je bil zato nepotreben in ga tožnica tudi ni pričakovala in je sodba zanjo presenečenje. Dobiti bi morala rok za komunikacijo s stranko in za dopolnitev trditvene in dokazne podlage, pa ga ni in je s tem sodišče izvotlilo njeno pravico do izjave. Pomanjkljivosti pa tudi ni mogla odpraviti, ker lahko stranke v sporu majhne vrednosti trditve in dokaze podajo le v pisnih vlogah. Sodišče prve stopnje je spregledalo določilo tretjega odstavka 318. člena ZPP in tožnice ni pozvalo, da v primernem roku odpravi nesklepčnost. S tem je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnica pripominja, da sodišče odloča o denarnem zahtevku in ne o metodologiji izračuna solastniških deležev.
Sodišče prve stopnje je zagrešilo tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je najprej ugotovilo, da solastninski delež toženke ni sporen in da bi po preračunu sodišča toženka morala plačati 797,75 EUR, kljub tem ugotovitvam pa je nato zahtevek zavrnilo. Zato so razlogi sodbe v nasprotju z izrekom. Sodišče prve stopnje je tudi zmotno uporabilo materialno pravo, ker ne gre za nedeljiv zahtevek ali stvarno pravico. Gre za denarni zahtevek. Tožnica ima pravico zahtevati manj kot ji gre in zato iz tega razloga zahtevek ne more biti neutemeljen. Tudi vprašanje, ali se od storitve zaračuna DDV in v kakšni višini, je vprašanje materialnega prava, sam izračun pa je razviden iz priloženih razdelilnikov in izpisov, ki so del trditvene podlage.
Tožnica zaključuje, da toženka po prejemu prve pripravljalne vloge tožnice, ki vsebuje dodatna pojasnila, ni več vztrajala pri ugovoru nesklepčnosti in ni prerekala višine zahtevka. To pomeni, da gre za neprerekana dejstva, ki se štejejo za dokazna. Tožnica se v podkrepitev tega stališča sklicuje na VSL Sodba II Cpg 77/2021 in VSL Sklep II Cpg 1042/2016. Prepričana je, da je navedla vsa merila za izračun in podala vse trditve v okviru prerekanih dejstev, zato je njen zahtevek utemeljen.
3. Na pritožbo je odgovorila toženka in predlaga, da se jo zavrne, ker sodišče očitanih kršitev ni zagrešilo. Gre za nesklepčnosti po višini, ker ni jasno zakaj tožnica zahteva ravno vtoževani znesek. Predpostavka za domnevo resničnosti zatrjevanih in neprerekanih dejstev pa je sklepčnost navedb tožnice pri utemeljevanju tožbenega zahtevka. Na sklepčnost zahtevka sodišče pazi po uradni dolžnosti. Opozarja, da je v odgovoru na dopolnitev tožbe (in tudi na prvem naroku) navedla, da ni jasno kakšen del terjatve odpade na posamezni temelj, to pa pomeni, da je opozorila na nesklepčnost, kako naj jo tožnica odpravi pa ni dolžna navesti. Pojasnilo tožnice se matematično ne izide, kar je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Trditve tožnice kaj vtožuje morajo biti takšne, da toženki omogočajo odgovor, v tem primeru ključ delitve stroškov in podatki, ki omogočajo preizkus obračuna. Zadeva VSL Sodba II Cpg 77/2021 se bistveno razlikuje od predmetne, v VSL Sklep II Cpg 1042/2016 pa je poudarjeno, da je dovolj predstavitev izračuna vtoževanega zneska in ni treba, da to izhaja iz listin, v obravnavanem primeru pa manjka prav to. Tožnica svojega trditvega bremena ni zmogla.
Toženka opozarja, da je kršitev materialno procesnega vodstva relativna kršitev in se tožnica v sporu majhne vrednosti nanjo ne more sklicevati, zmotno pa je tudi stališče tožnice, da bi jo moralo sodišče k odpravi nesklepčnosti pisno pozvati. Določbe o zamudni sodbi v predmetnem postopku ne pridejo v poštev, na podlagi 451. člena ZPP pa bi morala tožnica zahtevek utemeljiti že v tožbi. Z razpisom prvega naroka ob nesklepčni tožbi, je sodišče prekoračilo pooblastilo, ki ga ima v okviru materialno procesnega vodstva. Za tožnico sodba ne more biti sodba presenečenja, na opozorilo sodnice se ni odzvala, kršitve, na katere se sklicuje kasneje, pa se lahko upoštevajo le, če jih brez krivde prej ni mogla uveljavljati.
Sodišče prve stopnje tudi ni zmotno uporabilo materialnega prava, ker so trditve, da je sodišče kot nesporno ugotovilo, da je zahtevek utemeljen v višini 797,75 EUR, lažne in zavajajoče. 4. Pritožba je utemeljena.
5. V obravnavanem primeru gre za spor majhne vrednosti, v katerem so pritožbeni razlogi omejeni. Sodba, izdana v takem postopku, se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je posledično vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Izjemo predstavlja zgolj položaj, ko je sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje (drugi odstavek 458. člena ZPP).
6. Sodišče prve stopnje je zahtevek zavrnilo zaradi nesklepčnosti tožbe glede višine terjanega zneska in se s presojo vseh drugih vprašanj, izpostavljenih s strani pravdnih strank, ni ukvarjalo. Kot relevantno je ugotovilo, da znesek 19.000 EUR predstavlja po poravnavi dogovorjeni znesek med izvajalcem in tožnico ter vključuje stroške sanacije strehe, zamudne obresti in pravdne stroške. Za navedeni znesek tožnica bremeni etažne lastnike B. 13 in 15 in trdi, da na toženko glede na njen solastniški delež odpade vtoževanih 392,01 EUR. Solastniški delež tožnice je 4,1987 % in ni sporen. Toženka ugovarja, da stroškov sanacije strehe, zamudnih obresti in pravdnih stroškov ni dolžna plačati, saj za to ni podlage. Ker tožnica ne pojasni, kolikšen del vtoževane terjatve odpade na posamezni temelj, pa je tožba v tem delu tudi pomanjkljiva in nesklepčna.
7. V sodni praksi je že ustaljeno, da za sklepčnost tožbe v primerih, kot je ta, zadošča, da tožnik navede, katere stroške vtožuje, za katero obdobje in način delitve stroškov, nadaljnja konkretizacija terjatve pa je odvisna od vsebine in sklepčnosti ugovora toženca in vpliva na dokazanost njenega obstoja in višine (na vprašanje utemeljenosti zahtevka).2
8. Tožnica je v dopolnitev tožbe vključila izpisek z dne 4. 10. 2021 in kot del trditvene podlage opredelila tudi razdelilnike (A4). Iz njih je pod postavko 349 (ki je vključena tudi v izpisek z dne 4. 10. 2021) razvidno, da znesek 818,50 EUR prestavlja zamudne obresti, znesek 698,37 EUR pravdne stroške in znesek 1.595,32 strošek sanacije strehe. Nadalje je razvidno kolikšen solastniški delež je bil za toženkin del upoštevan in tudi koliko DDVja je obračunano za pravdne stroške in koliko za stroške sanacije (od zamudnih obresti DDV ni obračunan).
9. Glede na navedeno ni mogoče pritrditi, da je tožba nesklepčna po višini, ker iz trditev ni razvidno koliko od vtoževanega zneska odpade na posamezni temelj (kar je toženka ugovarjala, vse ostale ugovore pa je toženka podala glede temeljev posamezne postavke). Navedbe so zadostne tudi v smislu, da toženki omogočajo obrambo. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da toženka višine posamezne postavke in načina delitve stroškov na oba vhoda ni prerekala (in v povezavi s tem ni upoštevalo drugega odstavka 214. člena ZPP, da se neprerekana dejstva štejejo za priznana). Tožnica je glede na ugovor toženke navedla vsa pravna odločilna dejstva in predlagala dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Ker je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je zahtevek nesklepčen po višini, je s tem tožeči stranki odvzelo možnost obravnavanja njenega zahtevka, kar pomeni kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
10. Ker je zaradi ugotovljene kršitve ostal neugotovljen cel sklop pravnoodločilnih dejstev, je višje sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo ob upoštevanju trditev tožnice in ugovorov toženke presoditi, ali tožnica utemeljeno terja plačilo stroškov sanacije strehe, zamudne obresti in pravdne stroške. Pritožbeno sodišče tega dela ni prevzelo nase, saj ocenjuje, da bi s tem onemogočilo presojo samostojne in sklenjene pravne celote na obeh sodnih stopnjah in bi s tem nesorazmerno poseglo v ustavno zagotovljeno pravico do pritožbe ter presegalo temeljno kontrolno oziroma korekcijsko funkcijo, ki jo ima v sistemu sojenja in pravnih sredstev pritožbeno sodišče. 11. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.
12. V skladu s petim odstavkom 458. člena ZPP je o pritožbi odločila sodnica posameznica.
1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, številka 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 2 VSL sodba II Cpg 712/2016 z dne 16. 8. 2016.