Jedro

Obsežni, dovoljeni posegi v vodne površine ekstenzivnih gojišč sladkovodnih rib, ki presegajo normalne meje v tak prostor, dajejo pravico upravljalcu le-teh do odškodnine za utrpelo materialno škodo zraven škode na poginu rib, tudi zaradi triletnega izpada prirasta rib, čeprav tožnica pred tožbo toženki ni posredovala neposredne poravnalne ponudbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka nosi sama svoje stroške v zvezi z vložitvijo odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Z napadeno sodbo je sodišče prve stopnje zavezalo toženo stranko k plačilu 4,418.832,96 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.2.1998 dalje in 816.296,00 SIT pravdnih stroškov s pripadki. Pojasnilo je, da gre tožeči stranki vtoževana terjatev kot odškodnina za materialno škodo iz naslova triletnega izpada prirasta rib, v posledici posega v vodne površine, s katerimi tožnica upravlja, to je v .... ribnik v ob progi, ki ga je toženka opravila v zvezi v letu 1997 gradnjo avtoceste. Toženkina odškodninska odgovornost za posledice tega posega je že predvidena v delnem enotnem mnenju za ta dela, kjer je predvidena odgovornost invenstitorja za nastalo škodo, nato v uredbi o spremembah in dopolnitvah Uredbe o lokacijskem načrtu za odsek avtoceste, kjer je predvidena sonaravna ureditev teh vodotokov, ki se regulirajo z obsaditvijo le-teh, da se ne poslabšajo razmere in življenje rib v in ob njih in se rešitve slednjega uskladijo z Zavodom za ribištvo.

Toženkin poseg obsega vse štiri elemente odškodninske odgovornosti, ker je povzročil tožeči stranki vtoževano terjatev, katere konkretni izračun je opravil Zavod za ribištvo Ljubljana - ZRLJ, ki da se mu toženka ni protivila in ga potrjuje v pravilnosti tudi izvedensko mnenje Biotehnične fakultete - BFLJ.

S pritožbo zoper prvostopno sodbo uveljavlja tožena stranka vse pritožbene razloge in predlaga razveljavitev le-te. Prvenstveno vztraja, da je vložitev tožbe preuranjena, ker tožnica ni upoštevala določil 16. in

17. člena Zakona o sladkovodnem ribištvu, ki predvidevajo vložitev poravnalne ponudbe v 30 dneh od vednosti o nastanku škode. Opozarja, da toženka ni sprejela izvedenskega mnenja ZRLJ, ki je bilo pridobljeno pred pravdo in predlaga novo. Tega pa je ovrglo tudi izvedensko mnenje BFLJ, ki je ocenilo, da izvedenski mnenji BFLJ in Zavoda za ribištvo Slovenije - ZRS, ne slonita na dejanskih podatkih o zmanjšani oskrbi rib s kisikom in o poginu rib, ker ni bilo ogleda in brez vsakih analiz. Navaja, da je tožnica priznala, da ji je škodo na ribah v znesku 750.000,00 SIT že plačal Vodnogospodarski biro - VGB. Ocenjuje še, da toženkin poseg v vodne površine ni protipravno dejanje, temveč splošno koristno in je bilo tudi dovoljeno po pristojnih organih, zato tožeči stranki ničesar ne dolguje.

Tožeča stranka v vloženem odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

V pritožbi ni pojasnjena absolutna bistvena kršitev procesnih določb, ki je tudi ni zaznal uradni pritožbeni preizkus zadeve (člen 350/II Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z členom 339/II ZPP).

Tudi ni utemeljeno pritožbeno vztrajanje pri preuranjenosti vložitve tožbe ob dejstvu, da je slednje toženka sicer pravočasno navajala že v odgovoru na tožbo, ni pa tožeči stranki ničesar ponudila na račun vtoževane terjatve, ki bi jo takrat morala upoštevati kot smiselno poravnalno ponudbo, je pa vseskozi postopka zahtevek zavračala.

Nadalje ni spregledati, da je tožnica že v tožbi konkretno navajala, da je vložila pri DDC za vtoževano škodo poravnalno ponudbno (A5 prilog spisa), ki da jo je ta zavrnila in vsaj slednje odstopila v vednost toženki.

Tega toženka ni prerekala in kar pomeni, da je toženka že pred vložitvijo tožbe bila seznanjena o poravnalni ponudbi tožeče stranke za vtoževano terjatev. V kolikor pa pritožba izpostavlja, da je tožnici VGB vendar plačal odškodnino 750.000,00 SIT, pa je povedati, da med pravdnima strankama ni sporno plačilo le-tega, niti dejstvo, da je s tem pokrita odškodnina za materialno škodo za poginule ribe. To pa seveda nima vpliva na tožbeni zahtevek, ki bazira na tožbeni podlagi odškodnine za materialno škodo v posledici triletnega izpada prirasta rib na že povedanih vodnih površinah, v katere je toženka posegla.

Ocena prvostopnega sodišča, da je materialna podlaga za predmetno terjatev v določilih tedaj še veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, ki obravnava krivdno obliko, ni pravilna, vendar je prvostopna odločitev materialnopravno pravilna iz razloga kot ga smiselno izpostavlja tožeča stranka, da gre v zadevi za odškodnino v posledici dovoljenih imisij po tretjem odstavku 156. člena ZOR, ko je mogoče uveljavljati pravico do škode pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, ki presega normalne meje. Glede na razsežnosti opravljenih del toženke ob gradnji avtoceste z grobimi posegi v navedene vodne površine, pa toženka sploh ni zatrjevala, da opravljeni posegi niso presegali normalne meje posega v prostor vodnih površin te vrste (intenzivna gojišča sladkovodnih rib - postrvi).

Res je, da toženka ni sprejela predpravdnega mnenja ZRLJ ter je predlagala novega, ki ga je izdelal ZRS. Tudi tega toženka ni sprejela in je predlagala novega, ki ga je izdelala BFLJ in sta ga sprejeli obe pravdni stranki.

Ugotovitve slednjega so zelo splošne in med drugim povedo, da po posegih toženke v vodne površine ni bilo opravljenih analiz o oskrbi rib s kisikom in podobno, vendar prvih dveh mnenj, ki ju je ocenjevalo v pravilnosti, le zaradi pomanjkanja dejanskih podatkov o celotnem spektru bioenote sedanjih vodnih površin po posegu toženke, zato ni ovrgla. Vsa mnenja so si enotna, da strokovna literatura, da povzročijo taki posegi v vodne površine izpad prirasta rib vsaj v takem času (treh let) v bodoče. Mnenje BFLJ samo sebe ocenjuje za strokovno neprimerno za izdelavo takega izvedenskega mnenja o višini vtoževane škode, ker je to v strokovni domeni ribištva. BFLJ je v svojem mnenju celo dopustila možnost, da je nastala škoda iz tožbene podlage lahko celo višja od vtoževane, toženka pa ni dokazala, da je ta nižja. Iz prvostopnih razlogov pa je mogoče tudi razumeti in kar je pravilno, da operira predpravdno mnenje ZRLJ s konkretnimi podatki o izmeri uničenih vodnih površinah in podatkih o ekstenzivni vzreji enoletnih mladic potočnih postrvi tožeče stranke v le-teh, do 12 oziroma 15 cm ter sloni na ceniku ZRLJ in strokovni literaturi o ribištvu.

Zavrača se tudi pritožbena graja, da bi se morala vtoževana terjatev valorizirati na dan razsoje, kar pomeni nedovoljeno pritožbeno novoto (člen 337/I ZPP).

Pritožbena odločitev sloni na določilih člena 353 ZPP.

Pritožbeni stroški niso priglašeni. Tožeča stranka pa z odgovorom na pritožbo ni bistveno pripomogla k rešitvi zadeve, zato v zvezi z njo nastali stroški niso potrebni (člen 155 ZPP).