10. 12. 2014

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil A. B. C., ki ga zastopa Matej Gašperšič, odvetnik v Radovljici, na seji 10. decembra 2014

sklenil:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII DoR 15/2014 z dne 10. 6. 2014 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 351/2013 z dne 23. 1. 2014 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. III Ps 1810/2011 z dne 26. 4. 2013 se zavrže.

3.Pritožnik sam nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo pritožnikov tožbeni zahtevek za odpravo odločb Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z dne 19. 4. 2011 in z dne 8. 6. 2011 ter zahtevek za plačilo zneska 3.586,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi iz naslova povrnitve stroškov laserske operacije prostate v Bolgariji. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče je zavrglo pritožnikov predlog za dopustitev revizije. Zavzelo je stališče, da je revizija dovoljena že po zakonu, ko gre za uveljavljanje pravice do plačila zdravljenja v tujini, saj gre za pravico iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (4. točka 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, Uradni list RS, št. 2/04 – v nadaljevanju ZDSS-1).

2.Pritožnik zatrjuje kršitev pravic iz drugega odstavka 14. člena ter 22., 23. in 51. člena Ustave. Glede sodb sodišč prve in druge stopnje navaja, da se ne strinja z razlago prava Evropske unije, kot sta ga zavzeli sodišči. Meni, da gre v njegovem primeru za nujno zdravljenje in da je dejstvo, da je bil operiran v zasebni kliniki in ne v ustanovi, ki je del javne zdravstvene mreže, nepomembno oziroma da mu ne glede na navedeno na podlagi prava Evropske unije (tj. 7. točke 25. člena Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti, UL L 284, 30. 10. 2009, s spremembami UL L 338, 22. 12. 2010; UL L 149, 8. 6. 2012; in UL L 349, 19. 12. 2012) pripada povračilo stroškov zdravljenja med začasnim bivanjem v tujini. Glede odločitve Vrhovnega sodišča navaja, da gre v njegovem primeru za premoženjski spor in ne za pravico iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, zaradi česar naj bi pravilno vložil predlog za dopustitev revizije in ne revizijo.

B.

3.Sklep Vrhovnega sodišča se nanaša na procesno vprašanje dovoljenosti predloga za dopustitev revizije v socialnem sporu. Preizkus ustavne pritožbe zoper tak sklep se mora zato omejiti le na vprašanje, ali je bila z zavrženjem predloga za dopustitev revizije pritožniku kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina. Pravica do zdravljenja v tujini, katere del je tudi pravica do potrebnega zdravljenja v tujini med začasnim bivanjem v tujini na podlagi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja, je, kot izhaja iz 23. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 91/07, 76/08, 87/11 in 91/13 – ZZVZZ), pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. V skladu s 4. točko 31. člena ZDSS-1 je v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, razen v sporih o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo, pravici do invalidnine za telesno okvaro in pravici do zdraviliškega zdravljenja, revizija vedno dovoljena. Odločitvi Vrhovnega sodišča o zavrženju predloga za dopustitev revizije zato ni mogoče očitati kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

4.Ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS), senat ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča ni sprejel v obravnavo (1. točka izreka).

5.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija tudi sodbo Višjega sodišča v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje. Po prvem odstavku 51. člena ZUstS se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Ker pritožnik zoper sodbo Višjega sodišča v skladu s 4. točko 31. člena ZDSS-1 ni vložil revizije, ampak nedovoljen predlog za dopustitev revizije, ni izčrpal vseh pravnih sredstev. Zato je senat ustavno pritožbo zoper sodbo Višjega sodišča zavrgel (2. točka izreka).

6.V skladu s prvim odstavkom 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Navedena določba se po prvem odstavku 49. člena ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo. Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebni utemeljeni razlogi, ti pa niso izkazani. Ustavno sodišče je zato odločilo, da pritožnik sam nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo (3. točka izreka).

C.

7.Senat je sprejel ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena, pete alineje prvega odstavka 55.b člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednica senata mag. Marta Klampfer ter člana mag. Miroslav Mozetič in Jasna Pogačar. Sklep je sprejel soglasno.

mag. Marta Klampfer

Predsednica senata