Up-15/00

20. 6. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. in družbe B., d.o.o., Z. na seji senata dne 20. junija 2001

s k l e n i l o:

1.Ustavna pritožba A. A. in družbe B. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. Gpp 7/98 z dne 16. 3. 1998 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Gp 86/96 z dne 3. 11. 1997 se zavrže.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 831/2000 z dne 15. 6. 2000 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. I 98/22138 z dne 27. 12. 1999 se ne sprejme.

3.Ustavna pritožba družbe B. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cpg 1180/99 z dne 10. 2. 2000 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. Ig 98/08224 z dne 19. 10. 1998 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.S sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Gp 86/96 z dne 3. 11. 1997 sta bila pritožnika obsojena zaradi storitve gospodarskega prestopka po 572. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 in nasl. - ZGD). Izrečena jima je bila denarna kazen. Višje sodišče v Ljubljani je zavrnilo pritožbo zoper navedeno sodbo. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 19. 10. 1998 dovolilo izvršbo zoper družbo B. za izterjavo izrečene denarne kazni in povprečnine v skupnem znesku 290 000 SIT. S sklepom o izvršbi z dne 27. 12. 1999 pa je isto sodišče dovolilo izvršbo zoper A. A. za izterjavo zneska 20 000 SIT. Pritožnika nista uspela s svojima ugovoroma zoper sklepa o izvršbi, ki sta tako postala pravnomočna.

2.V ustavni pritožbi pritožnika navajata, da sodišča niso pravilno uporabljala določb ZGD in da bi morale biti kazni odmerjene glede na velikost družbe. Navajata tudi, da v nobeni od izpodbijanih sodnih odločb nista dobila odgovora na svoje navedbe.

3.Ustavna pritožba zoper sodbe, navedene v 1. točki izreka tega sklepa, ni dovoljena. Po določbi prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Izjemoma lahko Ustavno sodišče odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice (drugi odstavek 51. člena ZUstS).

4.Osebe, ki so obsojene zaradi gospodarskih prestopkov, imajo zoper pravnomočno sodbo pravico vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti v skladu z določbami 420. do 428. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - ZKP)1.

5.Pritožnika nista izkazala, da bi izčrpala navedeno izredno pravno sredstvo in tudi nista predlagala izjemne obravnave ustavne pritožbe po drugem odstavku 51. člena ZUstS. Zato je Ustavno sodišče zavrglo ustavno pritožbo zoper sodbi, izdani v postopku za gospodarske prestopke.

6.Ustavno sodišče ni inštanca sodiščem, ki odločajo v izvršilnem postopku, in ni pristojno presojati pravilnosti ugotovitev dejanskega stanja ter uporabe materialnega in procesnega prava samih po sebi. V skladu s 50. členom ZUstS se Ustavno sodišče omeji na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču ali če je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno (glej npr. sklep št. Up-103/97 z dne 26. 2. 1998 - OdlUS VII, 118). Tega pa izpodbijanim sodnim odločbam, izdanim v postopku izterjave denarne kazni, ni mogoče očitati. Višje sodišče v Ljubljani je tako v sklepu III Cp 831/2000 kot v sklepu II Cpg 1180/99 navedlo razumne pravne razloge za svojo odločitev o zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvršbi. Stališče, da v izvršilnem postopku ni mogoče uveljavljati ugovorov, ki se tičejo postopka, v katerem je bil izdan izvršilni naslov, pa ni nezdružljivo z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavnih pritožb zoper akte, navedene v 2. in 3. točki izreka tega sklepa, ni sprejelo.

7.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge alinee prvega odstavka in prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Ciril Ribičič.

Predsednica senata dr. Mirjam Škrk

1Po določbi drugega člena Zakona o smiselni uporabi nekaterih določb kazenskega zakonika Republike Slovenije in zakona o kazenskem postopku za gospodarske prestopke (Uradni list RS, št. 13/95 - ZSUN) se, če v Zakonu o gospodarskih prestopkih (Uradni list SFRJ št. 4/77 in nasl. - v nadaljevanju ZGP) ni drugače določeno, smiselno uporabljajo določbe ZKP tudi glede zahteve za varstvo zakonitosti. Zakon o gospodarskih prestopkih v 135. členu daje pravico vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti le državnemu tožilcu, ne pa tudi osebam, obsojenim zaradi gospodarskih prestopkov. Vendar pa je Vrhovno sodišče zavzelo stališče, da navedena določba ZGP nasprotuje pravnemu redu Republike Slovenije in da imajo pravico vlagati zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočne sodbe tudi osebe, obsojene zaradi gospodarskih prestopkov (sodba Vrhovnega sodišča št. VII Ips 3/95 z dne 5. 4. 1996, objavljena v elektronski podatkovni zbirki Vrhovnega sodišča IUS INFO).