Jedro

Določena časovna razlika med delno izpolnitvijo in umikom tožbe ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi tako, da se izpodbijani del sklepa (II. točka izreka) na novo glasi: "Tožnik je dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 60,07 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila."

II. V preostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sklepa.

III. Tožnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, toženi stranki pa je dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 83,10 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se postopek ustavi (I. točka izreka), ter da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti 249,07 EUR v roku 8 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper odločitev o stroških postopka (II. točka izreka) se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi, saj jo je umaknil šele pol leta kasneje: deloma je tožbo umaknil (za znesek 303,93 EUR) 31. 5. 2018, v preostalem delu (glede katerega je bila tožba povsem neutemeljena) pa je tožbo umaknil 16. 1. 2019. Ker je bila tožba umaknjena prepozno, bi moralo sodišče celotne stroške, nastale toženi stranki, naložiti v plačilo tožniku po prvem odstavku 158. člena ZPP. Sicer pa je sodišče napačno odmerilo stroške tožnika. Vloge, s katerimi je tožnik spremenil tožbo in utemeljeval zvišani zahtevek, so bile nepotrebne. Tožnik tudi ni upravičen do dveh nagrad za umik tožbe. Prav tako sodišče toženi stranki neutemeljeno ni priznalo stroškov za odgovor na tožbo. Podredno navaja, kolikšen bi bil uspeh tožnika v pravdi, če bi sodišče stroške odmerilo po uspehu.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.).

6. Stališče pritožbe, da bi moral tožnik toženi stranki povrniti celotne njene stroške postopka, ker tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi, je napačno. Določena časovna razlika med delno izpolnitvijo in umikom tožbe ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj. Rok za umik tožbe namreč ni določen ne v Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04 in nasl.) ne v ZPP.

7. Tožnik je s tožbo zahteval plačilo 292,86 EUR, nato pa je 1. 12. 2017 spremenil tožbo tako, da je tožbeni zahtevek povečal na 1.269,05 EUR. Tožena stranka se s spremembo tožbe ni strinjala, sodišče prve stopnje pa o spremembi tožbe ni odločilo. Tožena stranka je delno izpolnila tožbeni zahtevek 5. 12. 2017, tožnik je 31. 5. 2018 delno umaknil tožbo (glede zneska 303,93 EUR), 16. 1. 2019 pa je umaknil še preostali del tožbe. Čeprav sodišče prve stopnje o dovolitvi spremembe tožbe ni odločilo s sklepom, se šteje, da je postopek potekal po (s spremembo tožbe) zvišanem znesku 1.269,05 EUR, saj je tožnik tožbo spremenil pred delnim poplačilom tožene stranke. Zato je skladno s prvim odstavkom 158. člena ZPP v zvezi z 154. členom ZPP treba stroške postopka odmeriti po uspehu tožnika (303,93 EUR) glede na vrednost spora po spremenjeni tožbi (1.269,05 EUR).

8. Sodišče prve stopnje je skladno z Odvetniško tarifo (OT) pravilno odmerilo tožnikove stroške, ki znašajo 342,71 EUR. Ker pa je tožnikov uspeh v pravdi 24 %, mu je tožena stranka dolžna povrniti 82,25 EUR.

9. Toženi stranki je treba kot potrebne stroške za postopek pred sodiščem prve stopnje priznati po OT: 200 točk za odgovor na tožbo, 150 točk za pripravljalno vlogo, 50 točk za soglasje k umiku tožbe in 8 točk za materialne stroške, kar skupaj znaša 408 točk oziroma 187,27 EUR, kar pomeni, da ji je tožnik glede na njen uspeh v postopku (76 %) dolžan povrniti 142,32 EUR. Po pobotu je tožnik dolžan toženi stranki plačati 60,07 EUR stroškov.

10. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep delno spremenilo tako, da se na novo glasi, kot je razvidno iz izreka tega sklepa, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo nespremenjeni del sklepa (3. in 2. točka 365. člena ZPP).

11. Ker je tožena stranka s pritožbo uspela v 71 % (po izpodbijanem delu sklepa je bila dolžna tožniku plačati 249,07 EUR, sedaj ji je tožnik dolžan plačati 60,07 EUR, s pritožbo pa je zahtevala, da ji tožnik plača celotne stroške postopka, ki znašajo 187,27 EUR), ji je tožnik, ki krije sam svoje stroške pritožbenega postopka, dolžan povrniti pritožbene stroške: 250 točk za pritožbo, 2 % materialnih stroškov, kar znaša 117,04 EUR – glede na delež uspeha s pritožbo pa 83,10 EUR (drugi odstavek 154. člena, prvi odstavek 155. člena, 165. člen ZPP).