Jedro

Tudi če je sodišče prve stopnje štelo tožbo za umaknjeno, ker tožeča stranka tudi po opominu takse ni plačala, je stranka dolžna plačati sodno takso za tožbo.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne kot neutemeljena in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da taksni zavezanec, to je tožeča stranka, ni plačal v predpisanem 15-dnevnem roku od prejema taksnega naloga (opomina) dolžne takse za tožbo v znesku 600.000,00 SIT in 3.000,00 SIT za taksni opomin. Poleg tega mora plačati še 50% kazensko takso v znesku 301.500,00 SIT. Glede skupnega zneska 904.500,00 SIT je naročilo podružnici Agencije RS za plačilni promet v I., da ga z računa taksnega zavezanca prenese na račun sodnih taks.

Zoper ta sklep se pritožuje tožeča stranka in predlaga njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da tožeča stranka na poziv sodišča prve stopnje ni plačala takse za vloženo tožbo, zaradi česar je v skladu s 180. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče prve stopnje tožbo štelo za umaknjeno. Ker pa je tožba umaknjena, seveda tožeči stranki ni treba plačati takse.

Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo v skladu z določili 4., 29. in 30. člena Zakona o sodnih taksah (ZST). Po 1. točki 2. odst. 4. člena ZST namreč nastane taksna obveznost za vlogo, med katere spada tudi tožba, takrat, ko se vloga izroči. To pomeni, da je taksna obveznost nastala že z vložitvijo tožbe, ne glede na to, da je sodišče prve stopnje kasneje, ker tožeča stranka same takse ni plačala, tožbo štelo za umaknjeno. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.