Jedro

Ker gre pri konkretni zastavni pravici za ločitveno pravico za denarno terjatev pridobljeno v izvršilnem postopku pred začetkom stečajnega postopka, je slednja v skladu z določbo petega odstavka 298. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) tako ex lege prenehala. V posledici navedenega mora sodišče postopek izvršbe ali zavarovanja ustaviti in razveljaviti dejanja v tem postopku, na podlagi katerih je upnik pridobil ločitveno pravico (2. točka drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je zato z izpodbijanim sklepom ravnalo pravilno in v skladu z relevantnimi zakonskimi določili.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje izvršilni postopek ustavilo (I. točka izreka), razveljavilo ločitveno pravico upnika, pridobljeno v izvršilnem postopku (II. točka izreka) in izbrisalo zaznambo izvršbe iz zemljiške knjige (III. točka izreka).

2. Zoper tak sklep se v celoti pritožuje upnik brez konkretne navedbe zakonskih pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je svojo terjatev do stečajnega dolžnika pravočasno prijavil v stečajni postopek, skupaj z vlogo in ustreznimi dokazi, iz katerih so razvidni vtoževani računi. Poudarja, da ima na podlagi pravnomočnih izvršilnih naslovov svojo terjatev zavarovano na nepremičninah dolžnika z ločitveno pravico, ki jo je prav tako pravočasno prijavil v stečajni postopek. Sodišče druge stopnje naproša, da zadevo ponovno preuči ter smiselno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa.

3. Dolžnik se v odgovoru na pritožbo zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev izpodbijanega sklepa ter priglaša stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v izpodbijanem delu v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ). Po tako opravljenem preizkusu je zaključilo, da je odločba pravilna, pritožba pa neutemeljena.

6. Sodišče druge stopnje po pregledu celotne zadeve, zlasti pa upnikove prijave terjatve v stečajnem postopku nad dolžnikom St 292/2011 z dne 16. 3. 2011 (list. št. B1), kot nedvomno ugotavlja, da je zaključek sodišča prve stopnje, da je upnik v stečajnem postopku, ki se vodi nad dolžnikom, sicer pravočasno prijavil terjatev in ločitveno pravico, vendar je ob tem prijavil terjatev na podlagi drugih računov in ne na podlagi tistih, ki so predmet konkretnega izvršilnega postopka, na podlagi katerih je bila ta izvršba dovoljena in na temelju katerih je upnik pridobil tudi ločitveno pravico, pravilen, sodišče prve stopnje pa je slednjega tudi ustrezno obrazložilo, z razlogi, katerim sodišče druge stopnje pritrjuje in jih v izogib nepotrebnemu ponavljanju povzema kot svoje.

7. Iz zgoraj navedenega sledi, da upnik denarne terjatve, ugotovljene v obravnavanem izvršilnem postopku, in na njeni osnovi pridobljene ločitvene pravice, v stečaj nad dolžnikom ni prijavil. Ker gre pri konkretni zastavni pravici za ločitveno pravico za denarno terjatev pridobljeno v izvršilnem postopku pred začetkom stečajnega postopka, je slednja v skladu z določbo petega odstavka 298. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) tako ex lege prenehala. V posledici navedenega mora sodišče postopek izvršbe ali zavarovanja ustaviti in razveljaviti dejanja v tem postopku, na podlagi katerih je upnik pridobil ločitveno pravico (2. točka drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je zato z izpodbijanim sklepom ravnalo pravilno in v skladu z relevantnimi zakonskimi določili.

8. Sodišče druge stopnje je glede na obrazloženo pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ko tudi ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona in 15. členom ZIZ ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

9. Dolžniku sodišče druge stopnje priglašenih stroškov odgovora na pritožbo ni priznalo, saj ta ni v ničemer prispeval k razrešitvi zadeve in zato ti stroški niso bili potrebni (155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).