Jedro

Pritožnica kot dedinja meni, da kasneje najdeno premoženje ne sodi v zapuščino. Trdi, da je kasneje najdeno premoženje last tretjega. Za pritožbo, podano v svojo škodo, pritožnica nima pravnega interesa.

Izrek

Pritožba se zavrže. Pritožnica sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju je zapuščinsko sodišče odločilo, da se dodatno najdeno premoženje (½ solastninski delež parc. št. 726, vpisane v vl. št. 1462 k.o. S. Š.) dodeli na osnovi prvotnega pravnomočnega sklepa o dedovanju zapustničinima otrokoma J. K. in N. C., vsakemu do 1/3 zapuščine in vnukoma B. in S. K., vsakemu do 1/6 zapuščine.

Pritožuje se zakonita dedinja N. C.. Uveljavlja vse tri, z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo obravnavanje in odločanje. Opozarja, da jo je zapuščinsko sodišče pozvalo, da poda morebitno dedno izjavo glede dedovanja dodatne zapuščine. Pojasnjuje, da je skupaj s sodediči že priznala, da je bilo to premoženje predmet kupoprodajne pogodbe z dne 28.6.1996, ki jo je zapustnica sklenila z I. K. I. K. je zoper zapustničine dediče že vložil tožbo zaradi izstavitve zemljiškoknjižne listine. Meni, da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, ker je zapustnica z obravnavnim premoženjem razpolagala že za življenja, izpodbijani sklep pa tega ne omenja.

Zakoniti dedič J. K. je na pritožbo odgovoril. Opozarja, da pritožnica nastopa kot nekakšna zastopnica interesov svojega sina I. K.. Pritrjuje, da je I. K. že vložil tožbo, v zapuščinskem postopku pa obravnavane nepremičnine ni izločal kot svojega premoženja. Predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba je nedovoljena.

Premoženje, o dedovanju katerega je odločeno z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju, v času izdaje sklepa o dedovanju ni bilo znano. Zapuščinsko sodišče je zato ravnalo pravilno, da je na osnovi 221. čl. Zakona o dedovanju pozneje najdeno premoženje razdelilo na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Pritožnici je kot zakoniti dedni delež dodelilo 1/3 dodatne zapuščine.

Pritožnica meni, da kasneje najdeno premoženje ne sodi v zapuščino. Trdi, da je kasneje najdeno premoženje last tretjega – I. K.. Za pritožbo, podano v svojo škodo, pritožnica nima pravnega interesa, zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. odstavek 346. čl. in 1. ter 4. odstavek 343. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. Zakona o dedovanju).

Upnik I. K. je po isti pooblaščenki, kot je pritožnica vložila pritožbo, zapuščinsko sodišče seznanil, da je bilo tudi kasneje najdeno premoženje predmet kupoprodajne pogodbe z dne 28.6.1996 in da je zoper dediče že vložil lastninsko tožbo. Pritožnica bo torej v pravdi imela možnost pripoznati zahtevek I. K..

V zapuščinskem postopku vsaka stranka trpi svoje stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka (1. odstavek 174. čl. Zakona o dedovanju).