U-I-258/04

9. 9. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe in pobude za oceno ustavnosti A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z. Z., na seji dne 9. septembra 2004

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. II Cp 630/2003 z dne 2. 12. 2003 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Murski Soboti št. In 1722/98 z dne 18. 6. 2003 in v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Murski Soboti št. In 1722/98 z dne 10. 7. 2003 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 176. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98, 75/02, 16/04 in 40/04 - ur.p.b.) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče je v izvršilnem postopku, v katerem je pritožnica nastopala kot dolžnica, po opravljeni javni dražbi in pravnomočnosti sklepa o domiku izdalo sklep o izročitvi nepremičnine kupcu in zavrnilo predlog pritožnice za izdajo začasne odredbe, po kateri naj bi bil kupec dolžan pritožnici izročiti ključe vhodnih vrat in ji omogočiti prost vstop v stanovanje. Višje sodišče je oba sklepa potrdilo. Pritožnica v ustavni pritožbi zoper navedene sodne odločbe zatrjuje kršitve 14., 22. in 33. člena Ustave, saj meni, da sodišče ne bi smelo voditi javne dražbe za prodajo nepremičnine, če ji ni predhodno osebno vročilo odredbe o prodaji nepremičnine.

2.Pobudnica vlaga tudi pobudo za začetek postopka za presojo ustavnosti 176. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Meni, da je navedena določba v nasprotju z Ustavo, saj ne določa, da bi sodišče odredbo o prodaji nepremičnine moralo osebno vročati dolžniku, medtem ko to izhaja iz 280. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP), ki se v izvršilnem postopku smiselno uporablja na podlagi 15. člena ZIZ.

B - I.

3.Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora izkazati pravni interes: kot verjetno mora izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne more doseči. Pravni interes mora biti izkazan tudi za vložitev ustavne pritožbe.

Na obstoj pravnega interesa mora Ustavno sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.

4.Sodišče je v izvršilnem postopku že izdalo sklep, s katerim je nepremičnino izročilo kupcu. Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu je pravnomočen. S tem sklepom je kupec na originaren način (na podlagi odločbe sodišča) pridobil lastninsko pravico na nepremičnini, ki jo je kupil na dražbi, pritožnica kot prejšnja lastnica pa je na tej nepremičnini izgubila vsa upravičenja. Določba 193. člena ZIZ, ki varuje pravice kupca, namreč določa, da razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu nima vpliva na pravice, ki jih je kupec pridobil po 192. členu ZIZ.

Glede na to tudi morebitna razveljavitev kateregakoli kasnejšega sklepa, izdanega na podlagi sklepa o izvršbi z namenom oprave izvršbe, po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine na pravice kupca ne more vplivati. Morebitna ugodna odločitev Ustavnega sodišča tako za pritožnico ne bi pomenila nobene pravne koristi več. Njen pravni položaj se z odločitvijo Ustavnega sodišča ne bi izboljšal. Ustavna pritožnica torej nima več pravnega interesa, zato je Ustavno sodišče njeno ustavno pritožbo zavrglo.

B - II.

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da vsak, če izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pravni interes mora biti po ustaljeni ustavnosodni presoji Ustavnega sodišča neposreden in konkreten. Splošen in abstrakten pravni interes ne zadošča.

Predpis mora neposredno posegati v lastne pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

6.Pobudnica svoj pravni interes opira na izvršilni postopek, v katerem so bili izdani izpodbijani sklepi. Kot je bilo pojasnjeno že zgoraj, je sklep o izročitvi nepremičnine, izdan v tem postopku, že postal pravnomočen, kupec pa je na njegovi podlagi na originalen način pridobil lastninsko pravico na nepremičnini. Tudi če bi Ustavno sodišče ugotovilo morebitno neskladnost izpodbijane določbe ZIZ z Ustavo, se pobudničin pravni položaj ne bi mogel v ničemer izboljšati, zato je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo.

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena in prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić