Jedro

Tožnik je upravičen do utemeljeno priglašenih stroškov postopka, saj je tožbo umaknil, ko je tožena stranka izpolnila njegov zahtevek, tožbo pa je moral vložiti zaradi varstva svojih pravic, saj mu tožena stranka ni izdala sklepa, s katerim bi določila višino dodatka za čas, za katerega mu pripada dodatek zaradi povečanega obsega dela.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi II. točka sklepa.

Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je odločilo, da se zaradi umika tožbe postopek ustavi (I. točka). V nadaljevanju je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (II. točka).

Tožena stranka vlaga pravočasno pritožbo zoper sklep v delu, v katerem je sodišče odločilo o stroških postopka, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po določilih ZPP ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, da izpodbijani sklep spremeni tako, da toženi stranki prizna priglašene stroške postopka ter pritožbene stroške. Navaja, da je sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS. Izpodbijani sklep je nerazumljiv, odločitev pa nasprotuje predloženim listinam v spisu. Tožnik je v tožbi postavil zahtevek, ki je bil povsem nepravilen, saj je bil sklep tožene stranke razveljavljen, obveznost tožene stranke pa izpolnjena s sklepom. Tožba ni bila potrebna, s spremenjeno tožbo pa tožnik ne bi uspel. Glede zmotne ugotovitve dejanskega stanja pa tožena stranka navaja, da je tožena stranka že v letu 2008 tožniku ponudila plačilo vtoževanega dodatka v višini, kot je bila določena v sklepu. Ponudila mu je v podpis dogovor o opravljanju povečanega obsega dela. Pravna podlaga za odločanje o stroških je določba 1. odstavka 158. člena ZPP in ne določba 154. člena ZPP. Za odločanje je pomembno, da je tožnik tožbo umaknil. Razlog, zakaj je bila tožba umaknjena, pa ni v tem, ker je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek, temveč iz razloga, ker je sodišče v identičnem sporu tožbeni zahtevek tožnika v celoti zavrnilo. Tožena stranka priglaša pritožbene stroške postopka.

Tožnik podaja odgovor na pritožbo in v celoti prereka pritožbene navedbe tožene stranke ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi odločitev sodišča prve stopnje. Sodišče ni zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Tožba tožnika je bila potrebna, saj mu tožena stranka prostovoljno ni hotela izplačati dodatka za nadpovprečne delovne obremenitve, temveč je to storila šele po vložitvi tožbe. Tožnik pri tem opozarja, da je bila tožena stranka dolžna tožniku izplačati dodatek že ob vsaki mesečni plači od januarja do junija 2008. Obveznost tožene stranke ni bila izpolnjena z izdajo sklepa z dne 30. 11. 2009, temveč šele z izplačilom dodatka. Zato je bila tožba potrebna.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z 2. odstavkom 350. člena v povezavi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožena stranka uveljavlja razlog absolutne bistvene kršitve določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ker sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in se ne da preizkusiti. Pritožbeno sodišče navaja, da navedena kršitev ni podana, da sklep vsebuje razloge o odločilnih dejstvih in ga je mogoče preizkusiti, razlogi o odločilnih dejstvih so navedeni in razlogi tudi niso nejasni in med seboj v nasprotju. Podana tudi ni bistvena kršitev iz 15. točke 339. člena ZPP, ki je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik vložil tožbo zaradi izplačila dodatka k plači in odškodnino. Tožnik je s pripravljalno vlogo tožbo umaknil. Tožena stranka je podala soglasje k umiku ter priglasila stroške postopka. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je komisija za pritožbe iz delovnega razmerja izdala sklep z dne 7. 10. 2009, s katerim je pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnila in pri tem sklep št. ... z dne 12. 8. 2009 po uradni dolžnosti razveljavila in prvostopnemu organu naložila izdajo sklepa, s katerim bo odločil o višini dodatka za čas, za katerega tožniku pripada dodatek po 1. odstavku 5. člena in po 1. odstavku 4. člena Uredbe o pogojih in višini dodatka za izplačilo povečanega obsega dela. Tožena stranka navedenega ni storila, zato je tožnik moral vložiti tožbo. Tožena stranka je tožbeni zahtevek izpolnila šele po izpolnitvi tožbe. Zato je v nadaljevanju tožnik podal umik tožbe, potem, ko je tožena stranka izpolnila njegov tožbeni zahtevek.

Pritožba navaja, da je pravna podlaga za odločanje o stroških določba 1. odstavka 158. člena ZPP in ne določba 154. člena ZPP. Pritožbeno sodišče ob navedenem ugotavlja, da je sodišče prve stopnje kot pravno podlago citiralo 154. člen, 155. člen in 158. člen ZPP, pri čemer 1. odstavek 158. člena ZPP določa, da mora tožeča stranka, ki tožbo umakne, nasprotni stranki povrniti stroške postopka, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Zaradi navedenega je neutemeljena pritožbena navedba tožene stranke, da ji mora tožnik povrniti priglašene stroške postopka iz razloga, ker je tožnik umaknil tožbo iz razloga, ker je sodišče v identični zadevi tožbeni zahtevek drugega tožnika zavrnilo. Navedeno ne izhaja iz priloženih listinskih dokazov, pač pa je šlo za situacijo, ko je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek in je tožnik iz tega naslova umaknil zahtevek, pri čemer je tožbo moral vložiti zaradi varstva svojih pravic, ker tožena stranka ni upoštevala sklepa Komisije za pritožbe Republike Slovenije z dne 7.10.2009 in izdala sklep javnemu uslužbencu (tožniku), s katerim mu bo določila višino dodatka za čas, za katerega mu je dodatek zaradi povečanega obsega dela pripadal na podlagi 5. člena in 4. člena Uredbe o pogojih in višini dodatka za plačilo povečanega dela (Ur. l. RS, št. 48/2006).

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zoper odločitev o stroških postopka (II. točka sklepa) zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 2. točke 365. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspela. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP.