Jedro

Proti družbenikom izbrisane družbe je mogoče neposredno dovoliti izvršbo samo na podlagi izvršilnega naslova (17. člen ZIZ), izdanega proti izbrisani družbi (1. odst. 25. člena ZIZ), ne pa tudi na podlagi verodostojne listine

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Upnik sam krije stroške pritožbe.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo zoper prvega in drugega dolžnika zavrglo, zoper tretjega dolžnika pa ga je zavrnilo.

Zoper navedeni sklep je upnik vložil pravočasno pritožbo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in procesnih določb "ter drugih razlogov". Predlaga, da sodišče druge stopnje sklep razveljavi in vrne zadevo v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je predlog za izvršbo zoper prvega dolžnika zavrglo, ker je ugotovilo, da je bil ta dolžnik dne 22.4.2002 izbrisan iz sodnega registra. Zoper drugega dolžnika je predlog zavrglo na podlagi 3. odst. 18. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker je ugotovilo, da gre pri tem dolžniku za tuje podjetje, ki na območju Republike Slovenije nima premoženja. Zoper tretjega dolžnika pa je predlog zavrnilo, ker je ugotovilo, da se je zoper tega dolžnika dne 15.9.1997 začel stečajni postopek in zato po 1. odst. 111. člena ZPPSL zoper njega ni mogoče dovoliti izvršbe.

Vsem tem razlogom upnik oporeka in ponuja svoja pravna naziranja. Tako o razlogih prvostopenjskega sodišča kakor tudi o stališčih upnika bi seveda bilo mogoče razpravljati, vendar sodišče druge stopnje tega ne bo storilo. V tej zadevi je namreč odločilnega pomena dejstvo, da je upnik izvršbo zoper družbenike izbrisane družbe A d.o.o., predlagal na podlagi verodostojne listine, za takšen predlog pa v določbah ZIZ ni imel podlage. Zoper družbenike izbrisane družbe je namreč mogoče neposredno dovoliti izvršbo samo na podlagi izvršilnega naslova (17. člen ZIZ), izdanega zoper izbrisano družbo, ne pa tudi na podlagi verodostojne listine. Takšna možnost ne izhaja niti iz 2. odst. 24. člena ZIZ, na katerega se je v predlogu za izvršbo skliceval upnik, saj je tudi tam govor samo o izvršilnem naslovu.

Ker torej v obravnavani zadevi za dovolitev izvršbe ni bilo podlage, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko izvršbe ni dovolilo, čeprav iz drugih razlogov. Pri tem bi sicer moralo predlog za izvršbo zavrniti, in ne samo zavreči, tudi zoper prvega in drugega dolžnika, ker pa je odločitev o zavrženju za upnika ugodnejša, sodišče druge stopnje vanjo ni posegalo.

Iz navedenih razlogov je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep.

Upnik s pritožbo ni uspel. Zato mora sam kriti stroške pritožbe.