Jedro

Tožena stranka je uvozila blago iz Hrvatske. Blago je španskega izvora. Zato niso dani pogoji po odloku o oprostitvi plačila posebne davščine za izravnavo davčne obremenitve uvoženega blaga (Uradni list RS, št. 17/91-I) in odredbi o načinu ugotavljanja izvora blaga (Uradni list SFRJ, št. 41/79 v zvezi z ustavnim zakonom, Uradni list RS, št. 1/91-I).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Po uvozni carinski deklaraciji z dne 26.11.1991 je tožeča stranka (oziroma njen pravni prednik) kot carinski zavezanec uvozila iz Hrvatske 7.000 kg zmrznjenih lignjev, katerih država izvora je Španija. Prvostopni upravni organ je carinske dajatve odmeril na 136.746,00 SIT, posebne takse v višini 7,5% so znašale polovico, drugo polovico pa posebna davščina za izravnavo davčne obremenitve v znesku 7,5 %. Takšne carinske dajatve je uvoznik bil dolžan plačati zato, ker je država porekla Španija.

Tožena stranka je zavrnila pritožbo tožeče stranke, v kateri je ta trdila, da je hrvatsko podjetje uvozilo blago pred 8.10.1991, ona pa po tem datumu. Tožena stranka je ugotovila, da je po odloku o oprostitvi plačila posebne davščine za izravnavo davčne obremenitve uvoženega blaga (Uradni list RS, št. 17/91-I) pogoj za oprostitev plačila carinskih dajatev podan le, če sta pogoj države uvoza in države izvora blaga podana kumulativno. V tem primeru ta pogoj ni izpolnjen.

V tožbi je tožnica navajala, da je pogodbo o uvozu iz takratne SFRJ sklenila pred uvedbo predpisov o posebni taksi med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvatsko. Ti predpisi so torej začeli veljati po tem, ko je uvoženo blago prispelo v SFRJ, potem, ko sta Republika Slovenija in Republika Hrvatska postali samostojni državi. Predpisi ne morejo veljati za nazaj.

Tožena stranka je poslala upravne spise in predlagala, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Odlok o oprostitvi plačila posebne davščine za izravnavo davčne obremenitve uvoženega blaga (Uradni list RS, št. 17/91-I - odlok) je začel veljati 8.10.1991. Uvozna carinska deklaracija je bila vložena 26.11.1991, blago je bilo carinjeno istega dne. Po carinskem zakonu (CZ - Uradni list SFRJ, št. 10/76 - 34/90, v zvezi s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 1/91-I) se šteje, da je blago uvoženo, ko je prešlo carinsko črto (predvsem 14. in 19. člen navedenega zakona). Ker glede na datum v carinski deklaraciji in dan carinjenja blago ni moglo preiti čez carinsko črto pred začetkom veljavnosti navedenega odloka, so zmotne navedbe tožeče stranke, da njenih določb ni bilo dovoljeno uporabiti v postopku carinjenja.

Po 1. členu navedenega odloka v zvezi z 2. členom, ki se sklicuje na odredbo o načinu ugotavljanju izvora blaga (Uradni list SFRJ, št. 41/79, v zvezi z navedeno določbo ustavnega zakona) je uvoznik oproščen plačila navedenih carinskih davščin, če sta izpolnjena dva pogoja: če je blago uvoženo iz katere od navedenih nekdanjih jugoslovanskih republik in če je blago po izvoru iz republike, iz katere se blago uvaža. Oba ta razloga morata biti podana kumulativno. Ker je tožeča stranka uvozila blago iz Hrvatske, to blago pa je po izvoru iz Španije, niso dani pogoji za to, da bi bila tožeča stranka oproščena plačila carinskih davščin, zaradi česar je bilo treba njeno tožbo zavrniti.

Sodišče je odločilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 60/77) v zvezi z navedeno določbo ustavnega zakona.