Jedro

V konkretnem primeru je za ugotovitev, ali je tožnica popolnoma nezmožna za delo, odločilnega pomena narava in teža ter vrsta njenega obolenja. Niso pa odločilne druge okoliščine, kot na primer, da je po njenih navedbah od leta 1991 prijavljena na Zavodu za zaposlovanje, da si je 30 let prizadevala najti zaposlitev, pri čemer za takšne trditve ni predložila nobenega dokaza. Prav tako ni odločilno za pritožbeno rešitev zadeve, da je bila neuspešna pri prekvalifikaciji in da je v letu 2007 zdržala le 5 mesecev preizkusne zaposlitve. Zmotno je stališče pritožbe, da je s tem že dokazala, da nima zmožnosti za vključitev v ustaljen delovni proces oziroma organizirano pridobitno delo. Ta pogoj v določbi 57. člena ZPIZ-2 za pridobitev družinske pokojnine sploh ni zahtevan.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. zadeve: ..., številka dosjeja: ... z dne 9. 9. 2019 in z dne 25. 4. 2019 ter da se tožnici prizna pravica do družinske pokojnine (I. točka izreka). Obenem je sklenilo, da tožnica sama nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da se sodišče ni opredelilo do izvedenskih mnenj, ki jih je predložila v predsodnem postopku, temveč je svojo odločitev oprlo točno na ugotovitve v mnenju izvedenskega organa, ki ga je postavilo samo. V predsodnem postopku je predložila izvedensko mnenje UKC A. in izvedensko mnenje specialista psihiatra, iz katerih izhaja, da za pridobitno delo ni zmožna oziroma, da je možnost za vključitev v delovni proces praktično nična. Sodišče prve stopnje je izvedenskemu organu postavilo vprašanje, ali je pri njej podana popolna izguba delovne zmožnosti za organizirano pridobitno delo. Odgovor izvedenske komisije je bil pomanjkljiv in kontradiktoren, česar sodišče ni poskušalo odpraviti oziroma nadalje razčistiti. Izvedenski organ se je namreč opredelil le do njene zmožnosti za pridobitno delo, ne pa tudi o zmožnosti za organizirano pridobitno delo ter zmožnost za vključitev v organiziran delovni proces. Meni, da je mnenje izvedenskega organa protislovno, ko po eni strani trdi, da ni dela nezmožna, po drugi strani pa v svojo trditev ni povsem prepričana, saj predlaga, naj se s programom rehabilitacije ugotavlja njeno dejansko sposobnost za pridobitno delo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do smiselno očitane kršitve 8. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, odločilo po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.

5. Sodišče prve stopnje je v tem postopku presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca z dne 9. 9. 2019, s katero je zavrnil tožničino pritožbo, vloženo zoper prvostopno odločbo z dne 25. 4. 2019. S slednjo odločbo je toženec zavrnil zahtevo za priznanje pravice do družinske pokojnine po pokojni materi, umrli 30. 9. 2018 na podlagi popolne nezmožnosti za delo. Sporno v tej zadevi je, ali je tožnica popolnoma nezmožna za delo in ali izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do družinske pokojnine po pokojni materi.

6. Pravna podlaga za odločitev je podana v 57. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2). Ta v petem odstavku 57. člena določa, da otrok, ki postane popolnoma nezmožen za delo po starosti, do katere mu je zagotovljena pravica do družinske pokojnine ali po končanem šolanju, pridobi pravico do družinske pokojnine, če ga je zavarovanec oziroma uživalec pravic, določenih s tem zakonom, preživljal do svoje smrti. Glede na takšno pravno podlago otrok pravico do družinske pokojnine pridobi pod pogojem, če postane popolnoma nezmožen za delo po starosti, do katere mu je sicer zagotovljena ta pravica oziroma po končanem šolanju in če ga je umrli zavarovanec ali uživalec pravic do svoje smrti preživljal in je tudi njegova nezmožnost za delo nastopila pred njegovo smrtjo. Pomeni, da morata biti izpolnjena oba pogoja kumulativno, če samo eden od teh pogojev ni izpolnjen, pogoji za priznanje pravice do družinske pokojnine niso izpolnjeni.

7. Iz listinske dokumentacije izhaja, da je mnenje o tožničinem zdravstvenem stanju in njeni delazmožnosti najprej podala invalidska komisija prve stopnje dne 16. 4. 2019, ki pri njej popolne nezmožnosti za delo ni ugotovila. Na osebnem pregledu je invalidska komisija prve stopnje ugotovila, da je tožnica pogovorljiva in neprizadeta in povsem orientirana in menila, da je tožnica za psihično enostavna, fizično lahka dela še zmožna. Drugačnega mnenja je bila dne 3. 9. 2019 invalidska komisija druge stopnje, da so pri tožnici potrebni nadaljnje zdravljenje ali ukrepi medicinske rehabilitacije, ki lahko vplivajo na spremembe v zdravstvenem stanju, zaradi česar pri njej nezmožnosti za pridobitno delo zaenkrat ni ugotovila. Iz obeh izvedenskih mnenj pa je razvidno, da sta invalidski komisiji ugotovili, da gre pri tožnici za Turnerjev sindrom in za lažjo psihoorgansko spremenjenost. 8. Zaradi različnih mnenj glede tožničine popolne nezmožnosti za delo in ker je tožnica vztrajala, da je popolnoma nezmožna za delo, je sodišče prve stopnje za popolno ugotovitev dejanskega stanja pridobilo izvedensko mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri fakulteti B. v C. Ta je v sestavi treh specialistk, specialistke za psihiatrijo, za fizikalno in rehabilitacijsko medicino in interno medicino po pregledu celotne medicinske dokumentacije v upravnem in sodnem spisu in osebnem pregledu tožnice menila, da ni nobenega terapevtskega ali rehabilitacijskega postopka, ki bi lahko vplival na genetsko okvaro in je le-ta dokončna. Možno pa je terapevtsko, kadar je to potrebno, vplivati na stanje razpoloženja na ravni ščitničnih hormonov, podobno kot pri drugih osebah brez genetske okvare. Vendar po mnenju izvedenskega organa v takšni sestavi tožnica ni dela nezmožna za pridobitno delo. Ima preostalo delovno zmožnost za psihofizično lažje delo, brez večjih fizičnih naporov, brez vsiljenega ritma, z možnostjo rednega spreminjanja telesnih položajev. Potrebna je vodenja skozi delovni proces. Glede na socialno izoliranost in dejstvo, da po končanem šolanju, razen 5 mesecev, ni bila vključena v ustaljene delovne procese, ni možno pričakovati, da se bo vanje lahko vključila takoj in brez težav. Iskati je potrebno ustrezne programe zaposlitvene rehabilitacije, v katerih se bo dejansko pokazalo do katere stopnje je sposobna izvajati pridobitno delo.

9. Iz obrazložitve izvedenskega mnenja izhaja, da je pri tožnici od 13. leta ugotovljen Turnerjev sindrom. Gre za genetsko motnjo, ki je doživljenjska in nanjo ni možno vplivati v smislu zdravljenja.

10. Na izvedensko mnenje nobena od strank ni podala pripomb. Z dopisom z dne 8. 6. 2021 (list. št. 33) je sodišče prve stopnje mnenje izvedenskega organa posredovalo tožnici in jo pozvalo, da v roku 15 dni posreduje morebitne pripombe. Obenem jo je opozorilo, da se bodo v primeru, da bodo pripombe posredovane po tem roku, upoštevale le, če bo izkazala za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogla predložiti ali če po presoji sodišča njihova dopustitev ne bi zavlekla reševanje spora. Z dopisom z dne 10. 6. 2021 (list. št. 36) tožnica izvedenskemu mnenju ni nasprotovala in ni podala predlogov za dopolnitev niti ni predlagala zaslišanja. Vztrajala je, da se ji prizna pravica do družinske pokojnine. Tožena stranka pa se je z izvedenskim mnenjem izrecno strinjala (dopis z dne 24. 6. 2021, list. št. 38).

11. Po mnenju izvedenskega organa zdravstveno in psihofizično stanje tožnice ni takšno, da bi bila popolnoma nezmožna za delo, ampak je zmožna za psihofizično lažje delo brez večjih fizičnih naporov, brez vsiljenega ritma, z možnostjo rednega spreminjanja telesnih položajev, potrebno pa je vodenje skozi delovni proces. Skozi ustrezne programe zaposlitvene rehabilitacije se bo pokazalo do katere stopnje je sposobna izvajati pridobitno delo. Navedeno pa ne pomeni, da je popolnoma nezmožna za delo, ampak da se bo šele skozi delovni proces pokazalo, do katere stopnje je sposobna izvajati pridobitno delo. Po mnenju izvedenskega organa tožnica ima preostalo delovno zmožnost, vendar potrebuje ustrezne programe zaposlitvene rehabilitacije, saj po končanem šolanju, razen 5 mesecev v letu 2007 na delu v trgovini, ni bila zaposlena in po mnenju izvedenskega organa prav zato ni možno pričakovati, da se bo vanje lahko vključila takoj in brez težave. Ni pa iz izvedenskega mnenja razvidno, da bi se šele kasneje pokazalo, če je za pridobitno delo sploh sposobna. Pritožbeni očitek, da je izvedensko mnenje protislovno, ni utemeljen.

12. Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da gre za navedbe podane šele v pritožbi in tudi po poteku roka, ki ga je določilo sodišče v dopisu z dne 8. 6. 2021, ne da bi tožnica navedla, da pripomb predhodno brez svoje krivde ni mogla predložiti. Pritožbene navedbe glede dejanskega stanja v zvezi z izvedenskim mnenjem zato predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto po 337. členu ZPP. S takimi navedbami pa je tožnica prekludirana na podlagi petega odstavka 286. člena ZPP. Če so ugovori dejanske narave kot prepozni, nedopustni že v postopku pred sodiščem prve stopnje, to še toliko bolj velja za postopek pred pritožbenim sodiščem.

13. Glede na navedeno zato tudi pritožbeni očitek, da se sodišče ni opredelilo do dokazov, ki jih je tožnica predložila v predsodnem postopku, ni utemeljen. Obe izvedenski mnenji je izvedenski organ v izvedenskem mnenju v celoti povzel in v odgovorih na vprašanja sodišča jasno navedel, da njegovo izvedensko mnenje temelji na pregledu celotne medicinske dokumentacije v upravnem in sodnem spisu in osebnem pregledu tožnice. Pomeni, da je bil izvedenski organ pri podaji svojega mnenja seznanjen s predloženima izvedenskima mnenjema kot dokaza, ki jih je predložila tožnica.

14. Glede na definicijo invalidnosti, določeno v prvem odstavku 63. člena ZPIZ-2, gre pri ugotavljanju popolne nezmožnosti za delo in I. kategorije invalidnosti določene v 1. alineji drugega odstavka citirane določbe, za pravno in medicinsko vprašanje. V medicinskem smislu gre za ugotavljanje, ali je pri posamezniku podano takšno zdravstveno stanje izkazano v posameznih izvidih ustreznih specialistov glede teže in posledic obolenja, da je popolnoma nezmožen za delo. V konkretnem primeru je za ugotovitev, ali je tožnica popolnoma nezmožna za delo, odločilnega pomena narava in teža ter vrsta njenega obolenja. Niso pa odločilne druge okoliščine kot na primer, da je po njenih navedbah od leta 1991 prijavljena na Zavodu za zaposlovanje, da si je 30 let prizadevala najti zaposlitev, pri čemer za takšne trditve ni predložila nobenega dokaza. Prav tako ni odločilno za pritožbeno rešitev zadeve, da je bila neuspešna pri prekvalifikaciji in da je v letu 2007 zdržala le 5 mesecev preizkusne zaposlitve. Zmotno je stališče pritožbe, da je s tem že dokazala, da nima zmožnosti za vključitev v ustaljen delovni proces oziroma organizirano pridobitno delo. Ta pogoj v uvodoma citirani določbi 57. člena ZPIZ-2 za pridobitev družinske pokojnine, sploh ni zahtevan, pač pa pogoj popolne nezmožnosti za delo.

15. Ker je sodišče z izvedenskim organom to vprašanje razčistilo in ugotovilo, da pri tožnici popolna nezmožnost za delo ni podana, je utemeljeno tožničin tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb toženca z dne 9. 9. 2019 in z dne 25. 4. 2019 in priznanje pravice do družinske pokojnine, zavrnilo. Iz enakih razlogov je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP zavrnilo tožničino pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.