Jedro

Tožnik je zahtevek na državno odvetništvo naslovil v septembru 2025, zato trimesečni rok od dneva začetka predhodnega postopka do dne izdaje izpodbijane odločbe (6. 10. 2025) v nobenem primeru ni mogel še poteči. Ker je bila izpodbijana odločba izdana pred potekom trimesečnega roka v vsakem možnem scenariju, procesna predpostavka za uvedbo pravdnega postopka proti Republiki Sloveniji, ki jo predpisuje ZDOdv, ni bila izpolnjena. Tožnikova prošnja je bila preuranjena in posledično ni izpolnjevala objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Izpodbijana odločba

1.Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v pravdnem postopku zaradi plačila odškodnine od Republike Slovenije.

2.Tožena stranka je tožnika v postopku pozvala, naj pojasni, ali je že sprožil predhodni postopek pred državnim odvetništvom na podlagi 2., 3. in 12. člena Zakona o državnem odvetništvu (v nadaljevanju ZDOdv). Tožnik je v odgovoru navedel, da se predhodni postopek pred državnim odvetništvom še ni začel. Na podlagi ugotovitve, da tožnik še ni prejel potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku pred državnim odvetništvom, kar je v skladu z ZDOdv procesna predpostavka za pravdni postopek proti državi, je tožena stranka ocenila, da je tožnikova prošnja očitno preuranjena in da bo lahko tožnik takoj, ko prejme odgovor državnega odvetništva, iz katerega bo izhajalo, da spor ni bil rešen po mirni poti, vložil novo prošnjo za dodelitev BPP.

3.Tožena stranka je sklepno ugotovila, da je tožnikova prošnja preuranjena in da zato niso izpolnjeni vsebinski pogoji v smislu 1. in 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), zato je skladno z drugim odstavkom 37. člena ZBPP prošnjo zavrnila.

Tožbene navedbe

4.V tožbi tožnik predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in njegovi prošnji za BPP ugodi, zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

5.Navaja, da je brezposeln, brez premoženja in že leto dni v priporu, na majhnem prostoru, s še 6 drugimi jetniki. Zaradi slabih razmer je že poskušal narediti samomor.

6.Že pred tremi meseci je na Republiko Slovenijo naslovil izvensodni zahtevek, vendar od državnega odvetništva ni prejel odgovora, zato njegova prošnja ni preuranjena, saj lahko v primeru neuspelega poskusa poravnavanja vloži odškodninsko tožbo. V nekem drugem postopku v Kranju mu je bil BPP že odobren, kar pomeni, da pogoje izpolnjuje. Po vloženi prošnji za BPP je njegov pooblaščenec že pripravil osnutek tožbe in izvensodni zahtevek, brez BPP bo tožnik moral vse te stroške plačati sam. Neutemeljeno je bila zavrnjena tudi njegova prošnja za BPP za svetovanje glede pogojnega odpusta. V drugih podobnih primerih tožena stranka BPP dodeljuje, torej tožnika z zavrnitvijo postavlja v neenak položaj. V nadaljevanju tožbe tožnik povzema določbe ZBPP in Zakona o socialnovarstvenih prejemkih o materialnem pogoju za dodelitev BPP ter navaja, da je diskriminiran v primerjavi z vsemi drugimi upravičenci do BPP, ki jim je bila BPP dodeljena in katerim se v dohodek niso všteli otroški dodatki in kmetijske subvencije. Tožnik je bil tako diskriminiran zaradi svojega stanu, ker je brezposeln pek. Odločitev tožene stranke naj bi bila tudi neobrazložena, saj ne vsebuje razlogov, zakaj je sodišče zavrnilo tožnikovo prošnjo, čeprav izpolnjuje vsebinski in materialni pogoj za BPP. Ob tem tožena stranka tudi ni upoštevala njegove dopolnitve prošnje.

Odgovor na tožbo tožene stranke

7.Sodišče je tožbo vročilo toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Glavna obravnava in dokazni postopek

8.Sodišče je dne 18. 12. 2025 izvedlo narok za glavno obravnavo, na katerega sta pristopila pooblaščenca tožeče in tožene stranke.

9.Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v upravni spis zadeve, listine sodnega spisa ter listine, ki jih je tožbi priložil tožnik.

10.Na naroku je sodišče v okviru materialno-procesnega vodstva poučilo tožnika, da izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi, da je prošnja preuranjena, saj tožnik še ni prejel potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku pred državnim odvetništvom, in da je tožnik v upravnem postopku navedel, da bo zahtevek na državno odvetništvo naslovil konec meseca septembra, toženi stranki pa je predložil tudi osnutek zahtevka, datiran 27. 9. 2025. Glede na navedeno je tožbena navedba, da je na Republiko Slovenijo že pred tremi meseci naslovil izvensodni zahtevek, novota. Nova dejstva in dokaze lahko sodišče v skladu z 52. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) upošteva kot tožbene razloge le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Tožnik v tožbi ni navedel, zakaj dejstva, da je zahtevek na državno odvetništvo naslovil že pred tremi meseci, ni navajal že v upravnem postopku, zato je ta navedba nedovoljena novota.

11.Tožnik na predstavljeno ni imel pripomb. Sodišče je na podlagi te ugotovitve zavrnilo dokazni predlog zaslišanja tožnika.

12.V zaključni besedi je tožnik navedel, da je izvensodni zahtevek na RS naslovil v septembru, o čemer je tudi pravočasno obvestil BPP organ, do vložitve tožbe pa ni prejel potrdila o mirni rešitvi spora. BPP organ je prosil, da lahko potrdilo po potrebi vloži naknadno, vendar je tožena stranka brez tega neupravičeno zavrnila njegovo prošnjo. Ker mu ni poslala dodatnega poziva, je odločitev ne samo preuranjena, ampak tudi materialnopravno zmotna.

13.Tožena stranka je v zaključni besedi te navedbe prerekala kot nedovoljene novote in navedla, da je za odločitev relevantno le, da na dan, ko je tožena stranka odločala o prošnji, zahteva v predhodni postopek še ni bila podana, zato je bila prošnja preuranjena.

K I. točki izreka:

14.Tožba ni utemeljena.

15.ZBPP v prvem odstavku 24. člena določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

16.Tožena stranka je zavrnitev tožnikove prošnje za BPP utemeljila na ugotovitvi, da je prošnja očitno preuranjena, saj tožnik še ni prejel potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, ki je po ZDOdv procesna predpostavka za pravdni postopek proti državi, kar pomeni, da tožnik ne izpolnjuje pogoja iz 24. člena ZBPP.

17.Tožnik je v tožbi to ugotovitev izpodbijal z navedbo, da je že pred tremi meseci naslovil izvensodni zahtevek na Republiko Slovenijo, vendar od državnega odvetništva ni prejel odgovora, zato njegov zahtevek ni bil preuranjen. Ta trditev je, kot obrazloženo v 10. točki obrazložitve te sodbe, nedovoljena novota v smislu 52. člena ZUS-1. Tožnik je na naroku sicer navedel drugačna dejstva in sicer, da je izvensodni zahtevek na Republiko Slovenijo naslovil v septembru.

18.ZDOdv v 27. členu določa, da mora, kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka (prvi odstavek). Predhodni postopek je pogoj za uvedbo pravdnega ali drugega postopka (četrti odstavek). V skladu s prvim odstavkom 35. člena ZDOdv se predhodni postopek konča: z dnem sklenitve sporazuma o mirni rešitvi spora; z dnem, ko državno odvetništvo prejme pisno izjavo osebe, ki je nameravala začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, da predhodnega postopka ne želi nadaljevati; z dnem, ko predlagatelj prejme pisno izjavo državnega odvetnika, da nadaljevanje postopka ni smiselno; po poteku treh mesecev od dneva začetka predhodnega postopka, če stranke niso sklenile sporazuma o mirni rešitvi spora.

19.Izpodbijana odločba je bila izdana 6. 10. 2025. Tožnik ne navaja, da bi z državnim odvetništvom sklenil sporazum (1. točka 35. člena ZDOdv) ali izjavil, da predhodnega postopka ne želi nadaljevati (2. točka), oz. da bi prejel izjavo državnega odvetnika, da nadaljevanje postopka ni smiselno (3. točka). Glede na tožnikove navedbe, da je zahtevek na državno odvetništvo naslovil v septembru 2025, trimesečni rok od dneva začetka predhodnega postopka do dne izdaje izpodbijane odločbe (6. 10. 2025) v nobenem primeru ni mogel še poteči. Ob najzgodnejšem možnem datumu (1. 9. 2025) bi trimesečni rok potekel 1. 12. 2025, ob najpoznejšem možnem datumu (30. 9. 2025) pa šele 30. 12. 2025. Ker je bila izpodbijana odločba izdana 6. 10. 2025, torej pred potekom trimesečnega roka v vsakem možnem scenariju, je pravilna ugotovitev tožene stranke, da procesna predpostavka za uvedbo pravdnega postopka proti Republiki Sloveniji, ki jo predpisuje ZDOdv, ni bila izpolnjena. To pa pomeni, da je pravilna presoja tožene stranke, da je bila tožnikova prošnja preuranjena in da posledično ni izpolnjevala objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP. Po navedeni določbi je pri presoji glede dodelitve BPP kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za dodelitev BPP zavrne. Glede na ustaljeno upravnosodno prakso gre pri tem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka. V obravnavani zadevi, kot obrazloženo zgoraj, obstaja formalna ovira za začetek pravdnega postopka.

20.Ob tem tudi ni utemeljena tožnikova navedba, da bi mu morala tožena stranka poslati dodaten poziv oz. da bi mu morala dopustiti, da potrdilo predloži naknadno. Upravni organ odloča glede na stanje, kakršno obstaja na dan izdaje upravne odločbe, in ni dolžan čakati, da bo stranka v prihodnosti svojo vlogo (morda) dopolnila. Če se relevantno dejansko stanje po izdaji odločbe spremeni, lahko stranka glede na določbo četrte točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku vloži novo zahtevo, ki jo organ ne sme zavreči na podlagi ugotovitve, da je zahtevo enkrat že zavrnil. To možnost bo imel tudi tožnik.

21.Neutemeljene so tudi ostale tožbene navedbe. Dejstvo, da je bila tožniku v nekem drugem postopku BPP dodeljena, ne more pomeniti, da pogoje iz ZBPP izpolnjujejo vse njegove prošnje za BPP. Prav izpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, na podlagi katerega je bila tožnikova prošnja v obravnavani zadevi zavrnjena, je namreč v vsaki zadevi odvisno od drugih okoliščin.

22.Prav tako za obravnavano zadevo ni relevantno, da je tožena stranka zavrnila tudi tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za pogojni odpust. Navedeno odločitev bo tožnik lahko izpodbijal v upravnem sporu, v obravnavani zadevi pa je predmet presoje sodišča le izpodbijana odločba.

23.Navedbe o diskriminaciji so očitno neutemeljene, saj tožnik navaja, da je bil diskriminiran pri presoji materialnega pogoja, ki pa ga tožena stranka v izpodbijani odločbi sploh ni presojala. Odločitev je namreč utemeljila zgolj na ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje pogoja iz 24. člena ZBPP, kar tudi po presoji sodišča zadošča za zavrnitev prošnje za dodelitev BPP.

24.Neutemeljene so tudi navedbe, da je izpodbijana odločba neobrazložena, saj v njej niso navedeni razlogi za zavrnitev tožnikove prošnje. Iz izpodbijane odločbe jasno izhaja, da je razlog za zavrnitev tožnikove prošnje neizpolnjevanje objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP, saj je tožnikova prošnja preuranjena.

25.Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.

K II. točki izreka:

26.Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri vsaka stranka krije svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže.