Jedro

Pritožba neutemeljeno zatrjuje, da bi sodišče moralo v predmetni zadevi presojati, ali gre za hujši prekršek ali ne. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, definicijo hujšega prekrška podaja drugi odstavek 23. člena ZP-1, in sicer je hujši prekršek vsak prekršek, za katerega je bila storilcu izrečena stranska sankcija 3 kazenskih točk (KT).

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu preklicalo odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR v roku 15 dni po pravnomočnosti sklepa.

2. Zoper sklep se pritožuje zagovornik storilca iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnih določb ZP-1 oziroma predpisa, ki določa prekršek ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 2. in 3. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja obdrži v veljavi oziroma podredno razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na ugotovitvah, da je sodišče s sklepom z dne 20. 12. 2022 ugodilo storilčevemu predlogu za odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju RS, da je preizkusna doba po navedenem sklepu tekla od 14. 1. 2023 in bi se iztekla 14. 11. 2023 ter da je bila storilcu s plačilnim nalogom PP Šentjernej št. 0000125233515 z dne 21. 2. 2023, ki je postal pravnomočen 8. 3. 2023, izrečena stranska sankcija 3 kazenskih točk (KT) za prekršek storjen 21. 2. 2023 z motornim vozilom B kategorije.

Ker drugi odstavek 202. e člena ZP-1 določa, da sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek ali v rokih, ki jih določi sodišče, ne izpolnjuje vseh obveznosti iz sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, je sodišče prve stopnje ob zgoraj povzetih ugotovitvah storilcu utemeljeno in zakonito preklicalo odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, saj se določba drugega odstavka 202.e člena ZP-1 smiselno uporablja tudi v postopku odložitve izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije.

5. Iz povzete določbe drugega odstavka 202.e člena ZP-1 jasno izhaja, da sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, nima možnosti tehtanja, ali naj mu odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti.

Pri tem pritožba neutemeljeno zatrjuje, da bi sodišče moralo v predmetni zadevi presojati, ali gre za hujši prekršek ali ne. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, definicijo hujšega prekrška podaja drugi odstavek 23. člena ZP-1, in sicer je hujši prekršek vsak prekršek, za katerega je bila storilcu izrečena stranska sankcija 3 kazenskih točk (KT). Ker iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je storilec v času teka preizkusne dobe s PN z dne 21. 2. 2023, bil pravnomočno spoznan za odgovornega storitve prekrška, v zvezi s katerim mu je bila pravnomočno izrečena (tudi) stranska sankcija 3 KT, so pritožbeni očitki o obremenjenosti izpodbijanega sklepa s kršitvijo po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1 neutemeljeni.

6. V postopku za preklic odložitve izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja zaradi storitve prekrška v preizkusni dobi, sodišče torej ugotavlja zgolj to, ali je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj 3 KT, kar mora biti ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom, odločbo ali sodbo o prekršku. V kolikor so ti pogoji izpolnjeni, sodišče nima možnosti tehtanja, ali naj storilcu odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti. Pritožba zato ne more biti uspešna s trditvami o okoliščinah storitve prekrška in o odsotnosti storilčeve krivde za prekršek, o potrebi po veljavnem vozniškem dovoljenju zaradi opravljanja svoje zaposlitve in zaradi preživljanja svoje družine, saj v predmetnem pritožbenem postopku to ne more biti upoštevno. Pritožbeno sodišče namreč nima zakonske podlage, da bi ob ugotovitvah, kot izhajajo iz izpodbijanega sklepa, spremenilo izpodbijano odločitev in storilcu omogočilo, da še naprej uporablja vozniško dovoljenje na ozemlju Republike Slovenje, četudi zgolj za potrebe opravljanja storilčevega poklica, kot to predlaga pritožba.

7. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zagovornika storilca kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

8. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jo je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.