Jedro

Ugotavljanje novih pravnoodločilnih dejstev v postopku pred sodiščem druge stopnje na način, ki je v nasprotju z določbo 373. člena ZPP, predstavlja v reviziji uveljavljeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 354. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in odločilo, da je nična pogodba o oddaji funkcionalnega zemljišča, ki je bila dne 13. 9. 1976 sklenjena med tožnikoma in Občino Koper. Glede stroškov postopka je odločilo, da jih mora tožena stranka povrniti tožeči stranki v znesku 41.600 SIT.

Sodišče druge stopnje je pritožbama toženih strank ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje pa tako spremenilo, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Tožeči stranki je naložilo, da mora toženima strankama povrniti stroške postopka v skupnem znesku 11.000 SIT.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložila tožeča stranka pravočasno revizijo in v njej uveljavljala vse revizijske razloge. Sodišče druge stopnje je v nasprotju z določbami ZPP spremenilo dejansko stanje. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje namreč izhaja, da sporna vmesna cesta poteka v korist obeh pravdnih strank. Cesta ima status javnega dobra, s katerim ni mogoče razpolagati. Ni pravilen zaključek, da prodaja dela javne ceste ne predstavlja večjega odmika od zazidalnega načrta. Ugotovitve pritožbenega sodišča, da zaradi prodaje dela ceste sama cesta svojega namena ni izgubila in da se cesta sedaj le malo prej slepo konča, pa v izvedenih dokazih sploh nimajo nobene podlage. Zaradi ravnanja toženih strank je bistveno prizadeta funkcionalnost nepremičnine tožeče stranke, ki do svoje nepremičnine nima pravega dostopa. Tisti del "slepe ceste", ki je bil predmet izpodbijane pogodbe, je plačala tudi tožeča stranka. Zato vztraja, da ta del ostane javna cesta, kot je bilo to predvideno tudi z zazidalnim načrtom. Reviziji naj se tako ugodi, da se vzdrži v veljavi sodba sodišča prve stopnje. Podrejeno naj se izpodbijana sodba razveljavi, zadeva pa vrne v novo odločanje. Revizija je bila vročena nasprotnim strankam, ki na revizijo niso odgovorile in tedanjemu Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil (390. člen zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija je utemeljena.

Odločitev sodišča druge stopnje temelji na zaključku, da tožnika nista zainteresirani osebi po 1. odstavku 109. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR. Do takega zaključka pa je prišlo pritožbeno sodišče na podlagi ugotovitev, da tožnika s prodajo zemljišča nista prizadeta v kakšni svojih pravicah ali upravičenjih in da zaradi sporne prodaje zato nista v ničemer prikrajšana. Zato z morebitno ugotovitvijo ničnosti tudi ne moreta pridobiti prav nobene koristi. Izpodbijani posel pa tudi ne predstavlja kršitve nobene od javnih koristi.

Kot utemeljeno opozarja revizija, pa te ugotovitve pritožbenega sodišča v ugotovitvah sodišča prve stopnje nimajo nobene podlage (sodišče prve stopnje se s temi vprašanji sploh ni ukvarjalo). Gre tedaj v resnici za nove ugotovitve v postopku pred sodiščem druge stopnje, do katerih pa pritožbeno sodišče ni prišlo na način, ki je določen v 373. členu ZPP. Ugotavljanje novih pravnoodločilnih dejstev v postopku pred sodiščem druge stopnje na način, ki je v nasprotju z določbo 373. člena ZPP, predstavlja zato v reviziji uveljavljeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 354. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Že iz tega razloga je bilo zato potrebno reviziji ugoditi, sodbo sodišča druge stopnje razveljaviti, zadevo pa vrniti temu sodišču v novo odločanje (394. člen ZPP).

Poleg odprave procesnih kršitev, do katerih je prišlo v postopku pred sodiščem druge stopnje, pa bo potrebno v ponovljenem postopku zavzeti tudi opredeljeno stališče do ključnega materialnopravnega vprašanja, ki je v tem, ali je bil predmet obveznosti v izpodbijani pogodbi zato, ker naj bi predstavljal del javne ceste kot zatrjuje tožeča stranka, res nedopusten. Glede trditev tožeče stranke, da je bil predmet izpodbijane pogodbe del javne ceste, ki je javno dobro, na katerem je mogoče pridobiti le posebno pravico uporabe in še to le pod pogoji, ki jih določa zakon, v dosedanjem postopku opredeljeno stališče sploh še ni bilo zavzeto.

Izrek o stroških revizijskega postopka je odpadel, saj tožeča stranka, ki je z izrednim pravnim sredstvom uspela, povrnitve stroškov revizijskega postopka ni zahtevala.