Jedro

S tem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da gre za dva zahtevka, ki temeljita na različni dejanski in pravni podlagi, s tem pa je odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 19. člena ZST-1, v zvezi s 41. členom ZPP), pri tem pa ne pride v poštev določba 18. člena ZST-1, saj pri izbrisnem zahtevku ne gre za podrejen tožbeni zahtevek, kot to zmotno v pritožbi navaja tožeča stranka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog II P 65/2022 z dne 21. 4. 2022, za plačilo sodne takse v znesku 1.227,00 EUR zavrnilo in tožeči stranki naložilo plačilo sodne takse v 15 dneh.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje tožeča stranka. V pritožbi navaja, da gre v predmetni zadevi za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe in neveljavnosti vknjižbe, izbrisa neveljavne vknjižbe in vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Višina spornega predmeta je znesek prejetega kredita, ki znaša 60.000,00 EUR in samo ta znesek bi sodišče prve stopnje pri odmeri sodne takse moralo upoštevati, saj gre za vrednost glavnega zahtevka. Tožeča stranka je namreč postavila zgolj en glavni zahtevek, in sicer ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe. Pri izbrisni tožbi ne gre za glavni zahtevek, temveč za zakonsko določene posledice ugotovitve ničnosti, skladno z določbo 87. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Sicer pa je sodna taksa v vsakem primeru napačno odmerjena in v neskladju z določili 18. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). V kolikor gre za eno tožbo in se uveljavlja primarni in eden ali več podrejenih tožbenih zahtevkov, se za primarni zahtevek plača taksa v celoti, za vsak naslednji zahtevek pa le tretjina takse predpisane za ta zahtevek. Tako bi sodišče lahko za podredni zahtevek zahtevalo zgolj tretjino sodne takse, to je 409,00 EUR. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi oziroma podredno spremeni tako, da tožeči stranki naloži plačilo sodne takse v višini 409,00 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodna taksa se po prvem odstavku 19. člena ZST-1 plača od vrednosti zahtevka oziroma predmeta, če je ta ocenljiv. Tožeča stranka s tožbo zahteva ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe in ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice v korist tožene stranke na posameznih v izreku sodbe navedenih nepremičninah ter izbris vknjižbe. Slednje utemeljuje na 234. členu Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1 - izbrisna tožba).

5. Tožeča stranka je tako postavila poseben ugotovitveni zahtevek na ničnost pogodbe SV 684/08 z dne 1. 10. 2008. V kolikor slednjega ne bi naredila, bi se o slednjem odločalo kot o predhodnem vprašanju, ob odločanju o utemeljenosti izbrisne tožbe1, sicer pa pritožba v celoti ponavlja ugovorne navedbe, ki jih je podala v ugovoru z dne 25. 4. 2022 zoper sklep II P 65/2022 z dne 21. 4. 2022 in je sodišče prve stopnje nanje v celoti odgovorilo v izpodbijanem sklepu v točkah 8 do 11. 6. S tem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da gre za dva zahtevka, ki temeljita na različni dejanski in pravni podlagi, s tem pa je odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 19. člena ZST-1, v zvezi s 41. členom ZPP), pri tem pa ne pride v poštev določba 18. člena ZST-1, saj pri izbrisnem zahtevku ne gre za podrejen tožbeni zahtevek, kot to zmotno v pritožbi navaja tožeča stranka.

7. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP).

8. Tožeča stranka je dolžna sodno takso v znesku 1.227,00 EUR plačati, v skladu s plačilnim nalogom v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje. V kolikor sodne takse ne bo plačala, sodišče prve stopnje o tem delu zahtevka ne bo odločalo, saj bo štelo, da je tožba v tem delu umaknjena.

1 VSRS II Ips 246/2014, VSL sodba II Cp 2266/2017.