Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Z običajnim pregledom stiskalnice, ki je predmet izpodbijane prodajne pogodbe, je po presoji revizijskega sodišča v konkretnem primeru, upoštevaje dejanske ugotovitve sodišča prve in druge stopnje o stanju stiskalnice, njenih tehničnih lastnostih in razpoložljivih podatkih npr. o starosti stiskalnice in njenem proizvajalcu (stara stiskalnica brez letnice izdelave, proizvajalca in ustrezne tehnične dokumentacije), potrebno razumeti preizkus njenega delovanja. Ob običajnem pregledu odkrita napaka pa je očitna napaka (481. čl. in arg. a contrario 1. odst. 482. čl. ZOR).
Za uveljavljanje skritih napak je potrebno zatrjevati vzrok napake ter opredeliti, da je ta vzrok obstajal, ko je nevarnost prešla na kupca.
Revizija se zavrne kot neutemeljena.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik iz naslova jamčevanja za napake uveljavljal razvezo prodajne pogodbe ter vrnitev kupnine za kupljeno stiskalnico. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbo tožeče stranke.
Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava tožeča stranka. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi ter sodbo sodišča druge stopnje tako spremeni, da tožbenemu zahtevku ugodi. Sodišču v reviziji očita, da je zmotno uporabilo določbe VII.poglavja ZOR, ki urejajo odgovornost za stvarne napake. V reviziji vztraja pri trditvi, da sta toženca ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe jamčila, da je stiskalnica še vedno sposobna za normalno funkcioniranje. Poleg tega pravdne stranke s pogodbo niso omejile ali morda celo izključile odgovornosti tožene stranke za stvarne napake na stiskalnici. Čeprav se tožnik bolje spozna na stiskalnice, mu to še ne jemlje pravice, da uveljavlja svoje pravice iz naslova jamčevanja za stvarne napake, ki so se pokazale šele potem, ko je stiskalnico preizkusil doma z motornim zagonom (takrat je stiskalnica razpadla). Ne držijo ugotovitve, da je bila stiskalnica pred nakupom preizušena z elektromotorjem, saj tam sploh ni bila sestavljena. Tudi v primeru, če bi tožnik stiskalnico preizkusil, mu to ne jemlje možnosti uveljavljati skrite napake. Ob površnem preizkusu stroja, tožnik ni mogel vedeti, da zmontirana stiskalnica ne bo delovala. Tudi vrhunskim strokovnjakom ni odvzeta možnost grajanja zaradi skritih napak. Če bi tožnik stvarne napake res odkril že pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe, ne bi vlagal tožbe na razvezo pogodbe. Sodišču revident nadalje očita, da ni napravilo ločnice med ugotavljanjem ob prvem pregledu in kvalitativnim prevzemom stiskalnice. Pregled stiskalnice še ne pomeni, da jo je tožnik sprejel. Revident nadalje še povzema ugotovitve izvedenca o možnosti, kje oz. kdaj je prišlo do porušitve stiskalnice.
Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila (3.odst.390.čl.ZPP).
Revizija ni utemeljena.
Tožnik je v tožbi zatrjeval, da je kupil nesestavljeno stiskalnico in da sta mu toženca jamčila, da stiskalnica deluje. Zatrjeval je še, da je stiskalnico doma sestavil, jo poskusil pognati, pri tem pa naj bi se izkazalo, da stiskalnica ne deluje. Zatrjeval je tedaj, da je napako odkril ob prvem - običajnem - pregledu stiskalnice. Z običajnim pregledom stiskalnice, ki je predmet izpodbijane prodajne pogodbe, je namreč po presoji revizijskega sodišča v konkretnem primeru, upoštevaje dejanske ugotovitve sodišča prve in druge stopnje o stanju stiskalnice, njenih tehničnih lastnostih in razpoložljivih podatkih npr.o starosti stiskalnice in njenem proizvajalcu (stara stiskalnica brez letnice izdelave, proizvajalca in ustrezne tehnične dokumentacije), potrebno razumeti preizkus njenega delovanja. Ob običajnem pregledu odkrita napaka pa je očitna napaka (481. čl. in arg.a contrario 1. odst. 482. čl. ZOR).
Uvodoma omenjenih tožbenih trditev o uveljavljani stvarni napaki stiskalnice (ki naj ob prvem preizkusu ne bi delovala) pa tožnik v postopku ni uspel dokazati. Sodišči prve in druge stopnje sta namreč ugotovili, da je tožnik sam stiskalnico ob nakupu sestavil in preizkusil z električnim zagonom v navzočnosti drugega toženca ter pri tem izdelal nekaj vzorcev. Nasprotnih revizijskih trditev v revizijskem postopku ni moč preizkušati, ker zmotna in nepopoplna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3. odst. 385. čl. ZOR). Tožbene trditve o tem, da stiskalnica doma ob preizkusu ni delovala, pa zanika v bistvu celo sam tožnik, ko v reviziji zatrjuje, da mu je stiskalnica doma ob preizkusu razpadla. Stiskalnica je tedaj začela delovati, pri tem pa je prišlo do strojeloma (vzroka zanj tožnik ne omenja, čeprav je to za vprašanje utemeljenosti uveljavljanja skritih napak odločilno dejstvo - 2. odst. 478. čl.ZOR).
Ob presoji je tako potrebno izhajati iz ugotovitve, da je stiskalnico ob nakupu tožnik preizkusil. S tem je bil opravljen običajen pregled stiskalnice. Upoštevaje nadaljnje dejanske ugotovitve sodišča prve in druge stopnje o tem, da je tožnik moral in mogel opaziti, da je bila stiskalnica dodatno varjena, da so bile na zvarnih spojih vidne razpoke in da je moral vedeti, kaj lahko nastane zaradi teh pomanjkljivosti, ter da je tožnik zaradi deformacij na stiskalnici znižal njeno ceno, revizijsko sodišče sklepa, da je tožnik stiskalnico sprejel pač v stanju, v kakršnem je bila.
Resda tožniku takšen prevzem stiskalnice sam zase ni odvzel možnosti, da bi uveljavljal svoje jamčevalne zahtevke, ki bi mu šli zaradi morebitnih skritih napak (katerih vzrok ne bi bile omenjene opažene pomanjkljivosti stskalnice). Toda obstoja teh (pravno relevantnih dejstev, iz katerih bi bilo sploh moč sklepati, da uveljalja jamčevalne zahtevke iz naslova skritih napak) tožnik (do konca glavne obravnave) ni zatrjeval (prim.zgoraj in 2. odst. 478. ter 1. odst. 482. čl. ZOR). Že zato sklicevanje na skrite napake ob uveljavljanem tožbenem zahtevku (1. odst. 2. čl. ZPP) v pritožbenem in revizijskem postopku ne more vplivati na drugačno presojo. Ker morebitnih obveznosti prodajalcev iz naslova jamčevanja za stvarne napake v konkretnem primeru tudi ni moč utemeljevati z njunim izrecnim zagotovilom o brezhibnosti stiskalnice (3. odst. 480. čl. ZOR - tudi teh trditev tožnik ni uspel dokazati), sta odločitvi sodišč po presoji revizijskega sodišča pravilni.
Glede na navedeno reviziji ni bilo moč ugoditi in jo je revizijsko sodišče, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo kot neutemeljeno (393.čl.ZPP).