Jedro

Tožnik izrecno predlaga spremembo v obrazložitvi izpodbijane sodbe, kar pa bi, če bi pritožbeno sodišče sledilo njegovemu predlogu, povzročilo, da bi popravljena obrazložitev nasprotovala izreku sodbe pritožbenega sodišča. Že to jasno pokaže, da „napaka“ ni računska, temveč kvečjemu vsebinska. Za odpravo slednjih pa so na voljo izredna pravna sredstva.

Izrek

Predlog za izdajo popravnega sklepa se zavrne.

Obrazložitev

1. Višje sodišče je s sodbo in sklepom II Cp 1626/2019-460 z 11. decembra 2019 (v delu, ki je pomemben za presojo predloga za izdajo popravnega sklepa) delno ugodilo toženčevi pritožbi zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1045/2015-II-443 s 26. maja 2019 ter to sodbo delno spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo glavnice 98.000 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. V preostalem je pritožbo zavrnilo in sodbo v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdilo ter sklenilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

2. Tožnik je vložil predlog za izdajo popravnega sklepa. Navaja, da je višje sodišče napravilo očitno računsko pomoto, ko je v 21. točki obrazložitve zapisalo pravilno številko 5.882.000 EUR, pod točko 22. pa je napačno zapisalo številko 1.862.666,66 EUR, kar naj bi bila 1/3 zneska, ki bi ga tožnik prejel, če ne bi bilo toženčevega kaznivega dejanja. Toda 1/3 od tega zneska je 1.960.666,66 EUR in ker je tožnik že prejel 98.000 EUR, ostane za plačilo 1.862.666,66 EUR, kar je tožnik vtoževal in za kar je s kazensko sodbo ugotovljeno, da je bil tožnik prikrajšan.

3. Predlog je bil vročen tožencu, ki je nanj odgovoril in predlaga zavrnitev predloga.

4. Predlog za izdajo popravnega sklepa ni utemeljen.

5. Prvi odstavek 328. člena ZPP določa, da predsednik senata kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe/sklepa z izvirnikom. Navedeno pomeni, da morebitnih vsebinskih napak ali pomanjkljivosti sodišče ne more odpraviti s popravnim sklepom. Prav za to pa se v predlogu zavzema tožnik, saj želi, da sodišče druge stopnje sprejme (vsebinsko) drugačno odločitev o višini terjatve, ki je v plačilo naložena tožencu, oziroma da svojo odločitev obrazloži drugače, z drugimi zneski, za kar ni zakonske podlage.

6. Tožnik izrecno predlaga spremembo v obrazložitvi izpodbijane sodbe, kar pa bi, če bi pritožbeno sodišče sledilo njegovemu predlogu, povzročilo, da bi popravljena obrazložitev nasprotovala izreku sodbe pritožbenega sodišča.1 Že to jasno pokaže, da „napaka“ ni računska, temveč kvečjemu vsebinska.2 Za odpravo slednjih pa so, ko v odgovoru na predlog za izdajo popravnega sklepa pravilno opozarja toženec, da na voljo izredna pravna sredstva.

7. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče predlog za izdajo popravnega sklepa zavrnilo.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba, ki jo je treba vložiti pisno, v dveh izvodih, v roku 15 dni, in sicer pri sodišču prve stopnje, o njej pa bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožba mora obsegati navedbo odločbe, zoper katero se vlaga, izjavo, ali se odločba izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Pritožba je vložena pravočasno, če je oddana zadnji dan pritožbenega roka priporočeno po pošti. Če bo stranka vložila pritožbo po pooblaščencu, mora biti ta oseba odvetnik ali oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, sicer jo bo sodišče zavrglo.

1 Tožencu je po odločitvi pritožbenega sodišča v plačilo naloženo 1.862.666,66 EUR, zmanjšano za 98.000 EUR, tožnik pa želi, da se obrazložitev popravi tako da toženec dolguje vseh 1.862.666,66 EUR, kar je v nasprotju s izrekom sodbe višjega sodišča. 2 Pritožbeno sodišče zgolj pripominja, da je (za tožnika sporno) odločitev sprejelo na podlagi pravnomočne kazenske sodbe, ki v izreku ravno tako operira, kar tožnik spregleda, z dvema številkama, enako, kot to stori višje sodišče v 21. oziroma 22. točki obrazložitve svoje sodbe. Ali je izračun višjega sodišča pravilen ali ne oziroma ali je bil del tožbenega zahtevka utemeljeno zavrnjen z izčrpanjem vseh možnih pravnih podlag, pa, kot rečeno, presega odločanje o predlogu za izdajo popravnega sklepa.