Jedro

Ob upoštevanju drugega odstavka 67. člena, drugega odstavka 127. člena ZUP in tretjega odstavka 56. člena ZKZ je šele s podajo popolnega predloga za uvedbo postopka mogoče šteti, da se je začel postopek komasacije.

Ker je z dnem 26. 4. 2016 stopila v veljavo novela ZKZ-E, ki za popolnost predloga za uvedbo komasacijskega postopka izrecno zahteva upravno overjene izjave lastnikov, ki se strinjajo z uvedbo komasacijskega postopka, bi moral upravni organ to še dodatno upoštevati tudi pri ugotavljanju pogojev za izdajo odločbe o uvedbi komasacije.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se odločba Upravne enote Lendava številka 331-27/2016-98(0501) z dne 19. 12. 2018 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

III. Zahtevek stranke z interesom Občine Dobrovnik za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

_Potek upravnega postopka_

1. Upravna enota Lendava je z odločbo številka 331-27/2016-98(0501) z dne 19. 12. 2018 odločila, da se uvede komasacijski postopek, ki zajema del k.o. Dobrovnik in del k.o. Turnišče, v skupni površini 6.961.915 m2 (1. točka izreka), opisala meje komasacijskega območja (2. točka izreka), določila parcele, ki jih v sklad vlagajo poimensko določeni komasacijski udeleženci, med katerimi je tudi tožnica (3. točka izreka), opredelila posledice in zaznambo uvedbe komasacijskega postopka v zemljiški knjigi po pravnomočnosti te odločbe (4. - 7. točka izreka) ter ugotovila, da stroški postopka niso bili zaznamovani (8. točka izreka).

2. V prvostopenjski odločbi je podrobno opisan celoten potek upravnega postopka. Iz obrazložitve je med drugim razvidno, da je tožnica že med samim upravnim postopkom, in sicer dne 7. 3. 2018, podala pripombe, za katere je Občina Dobrovnik v dopisu št. 33130-0002/2016-30/2018-4 z dne 29. 3. 2018 ocenila, da nimajo vpliva na podan predlog za uvedbo komasacije.

3. Zoper prvostopenjsko odločbo je tožnica vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, z odločbo številka 3313-2/2019-2 z dne 5. 7. 2019, kot neutemeljeno zavrnilo.

4. Po prepričanju drugostopenjskega organa za odločitev v predmetni zadevi ni odločilna okoliščina, da občinski prostorski načrt (v nadaljevanju: OPN) v letu 2011 ni predvideval komasacije, kakor tudi ne v tem času nastajajoč nov OPN, saj se skladnost tega akta s predlogom komasacije presoja v času podaje tega predloga (2016). Kartografsko določanje predvidene komasacije prav tako ni predpogoj za njeno uvedbo, pač pa je pogoj le skladnost predlagane komasacije z OPN. V konkretnem primeru drugostopenjski organ ta pogoj ocenjuje kot izpolnjen, saj OPN v tekstualnem delu predvideva komasacijo. Sicer pa formalna in materialna (ne)zakonitost OPN kot samostojnega splošnega in abstraktnega akta lokalne skupnosti ne more biti predmet (upravnega) postopka komasacije, pač pa imajo stranke oziroma zainteresirana javnost za izpodbijanje veljavnosti OPN druga pravna sredstva.

5. Drugostopenjski organ je ocenil kot nebistveno tudi navedbo tožnice, da investitor ni sklical zbora komasacijskih udeležencev, temveč je v letu 2011 sklical dva zbora občanov, saj o postopku uvedbe komasacije odloča komasacijska komisija. Drugostopenjski organ se sicer strinja z načelno, a neizkazano navedbo tožnice, da bi morali biti člani komasacijskega odbora dejansko izvoljeni s strani komasacijskih upravičencev, vendar jo v luči določb Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju: ZKZ) ocenjuje kot nebistveno. Po oceni drugostopenjskega organa je namreč za popolnost predloga za uvedbo komasacije bistveno zgolj to, da so le-temu predložena imena članov komasacijskega odbora. V predmetni zadevi so bila, po pozivu za dopolnitev vloge z dne 31. 5. 2016, ta imena tudi predložena. ZKZ in Pravilnik o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč, kot podzakonski akt, ne določata pravil v zvezi z volitvami članov komasacijskega odbora (kvorum, sestava itd.), poleg tega pa po oceni drugostopenjskega organa ni dopustna niti subsidiarna uporaba določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) o delovanju kolegijskih organov, ker komasacijski odbor ne sme odločati o pravicah komasacijskih udeležencev. Vloga komasacijskega odbora je v skladu z ZKZ zgolj posvetovalne narave, saj preko njega komasacijski udeleženci načeloma lažje varujejo svoje pravice in pravne koristi v komasacijskem postopku. Nedvomno pa lahko komasacijski udeleženci svoje pravice bolje varujejo sami neposredno v okviru prisotnosti na razgrnitvah elaboratov, ustnih obravnav in nenazadnje pravnih sredstev. Zakonodajalec tako v področnih predpisih namenoma ni opredelil pravil za formiranje komasacijskega odbora in mu je na ta način nenaključno pripisal bolj dispozitivni značaj.

6. V zvezi z navedbo tožnice, da so bili zbrani podpisi za uvedbo komasacije nezakoniti iz razloga, ker niso bili overjeni vsaj v delu po uveljavitvi novele ZKZ-E, ki je stopila v veljavo dne 26. 4. 2016, se drugostopenjski organ sklicuje na prehodne in končne določbe, po katerih se postopki komasacij, ki so bili začeti do uveljavitve tega zakona, končajo po dosedanjih predpisih. Po oceni drugostopenjskega organa se začetek postopka prične s podajo predloga za uvedbo komasacije, uvedba pa pomeni izdajo odločbe o uvedbi komasacije (vsaj izdano, če že ne pravnomočno).

7. Kot neutemeljeno pa je drugostopenjski organ zavrnil tudi navedbo tožnice o neznatnem učinku predmetne komasacije, saj se v spisu nahaja mnenje javne službe kmetijskega svetovanja o upravičenosti komasacije z oceno pričakovanih učinkov, tožničine argumente o tem, da izračun ekonomskih učinkov verjetno bazira na združevanju posameznih parcel, pa ocenjuje kot neprepričljive. Glede izračunov o letnem dobičku na hektar, kot naj bi jih pripravilo Združenje sodnih izvedencev in sodnih cenilcev kmetijske stroke Slovenije, pa drugostopenjski organ ugotavlja, da slednje ne uporablja istih parametrov.

_Tožbene navedbe_

8. Tožnica vlaga tožbo iz razloga nepravilne uporabe materialnega prava, zaradi nepravilnega in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zaradi bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da samo pavšalna navedba celotnega območja občine zgolj v tekstualnem delu OPN ne more biti ustrezna podlaga v smislu sedmega odstavka 56. člena ZKZ za presojo skladnosti komasacije s prostorskim aktom lokalne skupnosti. V zvezi s tem opozarja, da del komasacijskega območja predstavljajo tudi zemljišča v k.o. Turnišče, zaradi česar bi moralo biti to območje opredeljeno še v OPN Občine Turnišče, o tem pa v sami odločbi sploh ni obrazložitve.

9. Tožnica opozarja, da v postopku za uvedbo komasacije ni bil sklican Zbor komasacijskih udeležencev, temveč sta bila dne 23. 3. 2011 in 1. 7. 2011 sklicana zgolj dva Zbora občanov, pri čemer pa ni nujno, da so lastniki zemljišč tudi občani. V času teh zborov komasacijsko območje še ni bilo določeno in se zato sploh ni dalo vedeti, kdo bi lahko bil komasacijski udeleženec, posledično pa ni bilo mogoče določiti potrebnega števila prisotnih udeležencev za zagotovitev sklepčnosti, kot tudi za kakršnokoli zakonito odločanje. Na zboru dne 1. 7. 2011 je bil nato, na predlog župana občine, imenovan 11-članski komasacijski odbor, pri čemer pa več kot polovica članov komasacijskega odbora ni bila lastnikov zemljišč, investitor pa je kasneje povsem arbitrarno imenoval druge člane. Sama zakonska določba 61. člena ZKZ namreč zahteva izvolitev članov komasacijskega odbora izmed komasacijskih udeležencev, torej lastnikov zemljišč, z namenom, da le-ti sodelujejo in zastopajo njihove interese v postopku komasacije. V obravnavanem postopku pa so z imenovanjem članov komasacijskega odbora s strani investitorja zastopani interesi investitorja in ne komasacijskih udeležencev.

10. Tožnica nadalje navaja, da je bila v konkretnem primeru vloga za uvedbo komasacijskega postopka s strani investitorja podana dne 25. 4. 2016, novela ZKZ-E, ki predvideva upravno overjanje podpisov soglasja za uvedbo komasacijskega postopka, pa je začela veljati dne 26. 4. 2016. Po mnenju tožnice vložitev predloga za uvedbo komasacijskega postopka nikakor ne pomeni začetka komasacijskega postopka, saj se ta začne s pravnomočnostjo izdane odločbe o uvedbi komasacije, v tem trenutku pa nastopijo tudi posledice za zemljišča na komasacijskem območju, kot jih določa 60. člen ZKZ. Opozarja, da v predmetni zadevi na dan 26. 4. 2016 sploh niso bili izpolnjeni pogoji za začetek komasacijskega postopka, saj je iz obrazložitve odločbe prvostopenjskega organa na 48. strani razvidno, da so se naknadno zbirala soglasja, in da je delež soglasij na dan 2. 8. 2017 znašal 65,50%, kar pomeni, da niti takrat niso bili izpolnjeni pogoji za začetek postopka komasacije za območje, kot je določeno v odločbi prvostopenjskega organa. Nelogično pa bi tudi bilo, da bi se za določeno zemljišče postopek začel, še preden je zemljišče sploh bilo vključeno v komasacijsko območje.

11. Po mnenju tožnice bi imela uvedena komasacija dejansko neznatne ekonomske učinke. Izračun, kot ga je izdelala strokovna institucija, namreč temelji na združevanju posameznih parcel in ne obdelovalnih kosov. Ni jasno, kako je lahko strokovna organizacija prišla do takšnega rezultata učinka komasacije, ki bi naj predstavljal kar 128,27 EUR/leto/ha, medtem ko, primeroma, znaša po podatkih Združenja sodnih izvedencev in sodnih cenilcev kmetijske stroke Slovenije letni dobiček 1 ha kmetijskega zemljišča, v kolobarju v Prekmurju, za zemljišče s teoretičnimi 100 bonitetnimi točkami 0,0482 EUR/m2. 12. Tožnica predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi, toženi stranki pa naloži, da ji povrne stroške predmetnega postopka skupaj z DDV in zakonskimi zamudnimi obrestmi.

_Navedbe tožene stranke_

13. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da tožnica v tožbi ponavlja pritožbene navedbe, pri tem pa se ne opredeli do zavrnilnih razlogov drugostopenjskega organa, zato se v izogib njihovemu ponovnemu navajanju sklicuje na svojo drugostopno odločbo.

_Navedbe stranke z interesom_

14. Občina Dobrovnik je kot stranka z interesom dne 21. 8. 2020 priglasila svojo udeležbo, dne 11. 9. 2020 pa je podala tudi odgovor na tožbo, v katerem prereka vse neskladne navedbe iz tožbe. Navaja, da je še pred vložitvijo predloga za uvedbo komasacije želela preveriti interes tako občanov kot tudi samih lastnikov zemljišč glede komasacije v občini Dobrovnik. Prav s tem namenom je poslala vabilo vsem lastnikom kmetijskih zemljišč na območju k.o. Dobrovnik ter občanom Občine Dobrovnik, da naj se udeležijo javne razprave na temo komasacij v Občini Dobrovnik. Namen teh javnih razprav ni bil zaobiti določila ZKZ glede sklica zbora komasacijskih udeležencev in imenovanja komasacijskih odborov, temveč doseganje čim višje stopnje soglasja, tako lastnikov kmetijskih zemljišč kot tudi občanov.

15. Po mnenju stranke z interesom je bilo zadoščeno zakonitosti sestave komasacijskega odbora, saj so vanj imenovani zgolj lastniki kmetijskih zemljišč, ki ležijo znotraj komasacijskega območja. Poleg tega pa ZKZ in Pravilnik o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč ne vsebujeta nobenih formalnih pravil glede zbora komasacijskih udeležencev.

16. Stranka z interesom kot neutemeljeno zavrača tudi navedbo tožnice, da OPN iz leta 2014 v kartografskem delu ne predvideva komasacije, saj natančno kartografsko določanje predvidene komasacije ni pogoj za uvedbo komasacije.

17. Prav tako se stranka z interesom ne strinja z naziranjem tožnice, da v konkretnem primeru predlog za uvedbo postopka komasacije ni popoln, saj niso priložene upravno overjene izjave lastnikov, ki se strinjajo z uvedbo komasacijskega postopka. Iz določil 125. in 127. člena ZUP je namreč razvidno, da se upravni postopek na zahtevo stranke začne z vložitvijo zahteve oziroma vloge stranke, v prehodnih in končnih določbah (drugi odstavek 55. člena novele ZKZ-E) pa je določeno, da se predložitev upravno overjenih izjav lastnikov po 5. alineji petega odstavka 56. člena ZKZ zahteva le v postopkih, ki so bili začeti po uveljavitvi novele ZKZ-E. 18. Stranka z interesom še navaja, da zgolj pavšalno oporekanje tožnice ugotovljenemu izračunu 5,3% povečanja prihodka in 5,6% ali 128,27 EUR/leto/ha dodatnih koristi ni z ničemer izkazano.

19. Stranka z interesom tako predlaga, da sodišče tožbeni zahtevek v celoti zavrne in tožnici naloži, da ji povrne stroške postopka.

**K točki I izreka:**

20. Tožba je utemeljena.

21. Sodišče je pri presoji izpodbijane odločbe dolžno paziti na zakonitost izdane odločbe in pravilno uporabo procesnih ter materialnih določb zakona, pri čemer mora že po uradni dolžnosti preveriti vsebino izreka in obrazložitev odločbe, ali se jo da preizkusiti (tretji odstavek 27. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1).1

22. Med strankami ni sporno, da je prvostopenjski organ v odločbi o uvedbi komasacije opredelil komasacijsko območje, v katerega so med drugim vključene tudi parcele v (so)lasti tožnice. Sporna pa so naslednja vprašanja: 1.) ali predstavlja OPN občine Dobrovnik ustrezno podlago za uvedbo komasacije 2.) ali je pri imenovanju članov komasacijskega odbora prišlo do nepravilnosti, 3.) ali se je postopek v predmetni zadevi začel z vložitvijo predloga za uvedbo komasacije ali pozneje in ali so v posledici začetka veljave novele ZKZ-E potrebni upravno overjeni podpisi na soglasjih za uvedbo komasacije ter 4.) ali je komasacija ekonomsko upravičena.

23. Sodišče v zvezi s presojo spornih vprašanj v 1.) in 4. točki, kot so opredeljena v prejšnji točki obrazložitve, načeloma soglaša z razlogi, navedenimi v odločbi drugostopenjskega organa. Upoštevajoč drugi odstavek 71. člena ZUS-1, se zato sodišče do teh vprašanj v nadaljevanju sodbe tudi ni posebej opredeljevalo, saj je ocenilo, da za odločitev v predmetni zadevi niso odločilne.

24. Sodišče pa pritrjuje stališču tožnice, da bi morale biti predlogu za uvedbo komasacije priložene upravno overjene izjave lastnikov, ki se strinjajo z uvedbo komasacijskega postopka, kot je bilo določeno v 5. alineji petega odstavka 56. člena ZKZ. Ta določba je bila namreč spremenjena s 13. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih, Uradni list RS, št. 27-1075/2016, v nadaljevanju: novela ZKZ-E).

25. Na podlagi drugega odstavka 55. člena novele ZKZ-E se postopki komasacij, ki so bili začeti do uveljavitve tega zakona, t. j. do 26. 4. 2016, končajo po dosedanjih predpisih.

26. V 2. členu Pravilnika o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (v nadaljevanju: Pravilnika) je določeno, da predlagajo upravičenci uvedbo komasacijskega postopka z vložitvijo predloga za uvedbo komasacijskega postopka pri krajevno pristojni upravni enoti. Predlogu za uvedbo komasacijskega postopka je treba priložiti vse listine, kot so predvidene v petem odstavku 56. člena ZKZ in 3. členu Pravilnika, sicer vloge ni mogoče šteti za popolno.

27. Iz izpodbijane odločbe in upravnega spisa je razvidno, da je Občina Dobrovnik vložila predlog za uvedbo komasacijskega postopka dne 25. 4. 2016, torej dan pred začetkom veljave novele ZKZ-E. Predlogu z dne 22. 4. 2016 in po pozivu za dopolnitev vloge z dne 31. 5. 2016, 14. 6. 2016 in dne 20. 2. 2017 je Občina Dobrovnik predložila zahtevane priloge, skladno s petim odstavkom 56. člena ZKZ.

28. Iz obrazložitve odločbe nadalje izhaja, da upravni organ, zaradi spremembe meja komasacije, v podpisanih izjavah ni mogel samo odšteti površine parcel, ki so (po vložitvi predloga) izpadle iz komasacije, v primeru spremembe meje komasacijskega območja med pokopališčem in cesto do Bukovniškega jezera, pa je bilo sploh nemogoče ugotoviti, kolikšen del zemljišča je v komasaciji in kolikšen del več ni. Zaradi te pomanjkljivosti tudi ni bilo mogoče ugotavljati, ali je izpolnjen pogoj iz tretjega odstavka 56. člena ZKZ oziroma ali se s komasacijo strinjajo lastniki, ki imajo v lasti več kot 67% površin kmetijskih zemljišč na predvidenem komasacijskem območju. Občina Dobrovnik je nato dne 6. 4. 2017 in 5. 5. 2017 predložila izjave lastnikov, površina katerih se je v novem komasacijskem območju spremenila. Po prejemu navedene dokumentacije je upravni organ preveril soglasje lastnikov zemljišč na komasacijskem območju, pri čemer je delež soglasja znašal 65,50%. Z deležem soglasja je organ seznanil predlagateljico z dopisom z dne 2. 8. 2017. Dne 25. 10. 2017 so bile nato, po večkratnem podaljšanju roka, upravnemu organu predložene podpisane izjave lastnikov, da soglašajo z uvedbo komasacije. Upravni organ je nato izračunal, da znaša odstotek soglasja 72,1163%, kar ustreza zakonski zahtevi iz tretjega odstavka 56. člena ZKZ. Prav tako je predlagateljica naknadno spremenila tudi seznam članov komasacijskega odbora.

29. V skladu s prvim odstavkom 125. člena ZUP se upravni postopek začne pred pristojnim organom po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. V drugem odstavku 127. člena ZUP je določeno, da je upravni postopek uveden z dnem vložitve zahteve stranke (če ne gre za primere iz 129. člena tega zakona). Vendar pa je po presoji sodišča v predmetni zadevi treba upoštevati tudi določila 67. člena ZUP, ki se nanašajo na nepopolne vloge. V skladu z drugim odstavkom navedenega člena se namreč v primeru, če stranka pomanjkljivosti odpravi v roku, šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so pomanjkljivosti odpravljene.

30. Glede na potek upravnega postopka, opisan v točkah 26 in 27, vsekakor ne more biti dvoma o tem, da se je vloga (predlog za uvedbo komasacije Občine Dobrovnik z dne 25. 4. 2016) v upravnem postopku po pozivu upravnega organa večkrat dopolnjevala, zlasti glede zahtevanih soglasij lastnikov kmetijskih zemljišč (ki so ključnega pomena, da je vlogo sploh mogoče vložiti oziroma da so izpolnjeni pogoji za podajo vloge) in tudi seznama članov komasacijskega odbora, kar vse so listine, ki morajo biti priložene predlogu za uvedbo komasacije. V tretjem odstavku 56. člena ZKZ je namreč izrecno določeno, da se lahko predlog za uvedbo komasacijskega postopka vloži, če se s komasacijo strinjajo lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot dve tretjini (pred uveljavitvijo novele ZKZ-E je veljalo 67%) površin kmetijskih zemljišč na predvidenem komasacijskem območju. V obravnavanem postopku pa so se po vložitvi predloga za uvedbo komasacijskega postopka celo izločala določena zemljišča in naknadno pridobivala nova soglasja, torej je očitno, da se je vloga vsebinsko dopolnjevala iz razloga, ker je bila v trenutku vložitve predloga za uvedbo komasacije nepopolna. Navedeno pomeni, da ni šlo zgolj za odpravo formalnih pomanjkljivosti, ki so obstajale v trenutku vložitve vloge, temveč za odpravo vsebinskih pomanjkljivosti vloge, za katere dopolnitev je vprašanje, če so bile sploh dopustne.

31. Sodišče tako ugotavlja, da je bila popolna vloga, t. j. predlog za uvedbo komasacije Občine Dobrovnik z dne 25. 4. 2016, podana šele dne 25. 10. 2017, ko so bile upravnemu organu predložene podpisane izjave lastnikov, da soglašajo z uvedbo komasacije, katerih delež je znašal več kot 67% površin. Ob upoštevanju drugega odstavka 67. člena, drugega odstavka 127. člena ZUP in tretjega odstavka 56. člena ZKZ pa je šele s podajo popolnega predloga za uvedbo postopka mogoče šteti, da se je začel postopek komasacije.

32. Ker pa je z dnem 26. 4. 2016 stopila v veljavo novela ZKZ-E, ki za popolnost predloga za uvedbo komasacijskega postopka izrecno zahteva upravno overjene izjave lastnikov, ki se strinjajo z uvedbo komasacijskega postopka, bi moral upravni organ to še dodatno upoštevati tudi pri ugotavljanju pogojev za izdajo odločbe o uvedbi komasacije.

33. Na podlagi navedenega tako sodišče zaključuje, da je v predmetnem postopku prišlo do bistvene kršitve določb postopka, ki je vselej podana v primeru, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP (tretji odstavek 27. člena ZUS-1). Sodišče je zato, na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, tožbi ugodilo, izpodbijani upravni akt odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek.

34. Sodišče še pripominja, da tožnica v tožbi ni navajala nobenih navedb, ki bi se nanašale izključno na njene parcele, temveč je izpodbijala odločbo o uvedbi komasacije zaradi nepravilnosti pri izvedbi komasacijskega postopka v celoti. Sodišče je pri tem upoštevalo, da je imela tožnica pravni interes za izpodbijanje odločbe v celoti, saj bi bilo z uvedbo nezakonito vodenega komasacijskega postopka, ki na koncu rezultira tudi v uvedbi komasacije, ki se nahaja v delu tudi po zemljiščih tožnice, poseženo v njeno ustavno zagotovljeno pravico do lastnine (67. člen Ustave Republike Slovenije).

35. Tožena stranka bo morala pri ponovnem odločanju upoštevati četrti odstavek 64. člena ZUS-1 in ob upoštevanju stališča, ki ga je sodišče zavzelo v tej sodbi, od predlagatelja zahtevati predložitev upravno overjenih izjav s soglasji lastnikov kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot dve tretjini površin kmetijskih zemljišč na predvidenem komasacijskem območju. V ponovnem postopku pa bo treba dati komasacijskim udeležencem tudi možnost, da, skladno z 61. členom ZKZ, izmed sebe izvolijo komasacijski odbor, ki bo lahko zastopal njihove interese in sodeloval v nadaljnjem postopku.

36. Sodišče je na podlagi 2. točke drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti. Poleg tega je sodišče že po uradni dolžnosti ugotovilo napake v postopku, na kar pa morebitno zaslišanje prič ne bi imelo vpliva, saj je sodišče odpravilo odločbe ravno zaradi procesnih kršitev, ki jih je storila tožena stranka.

**K točki II izreka:**

37. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožnica, ki jo zastopa odvetnik kot pooblaščenec, upravičena do povrnitve priglašenih stroškov v višini 285,00 EUR, kar znaša skupaj z 22% DDV 347,70 EUR, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

38. Sodna taksa bo tožnici vrnjena po uradni dolžnosti.

39. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožnici prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi s 378. členom OZ – enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

**K točki III izreka:**

40. Sodišče je zavrnilo zahtevek stranke z interesom Občine Dobrovnik za priznanje stroškov na podlagi pravila o uspehu (154. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Enako komentar ZUS-1, str. 266, točka 5. in 7.