Jedro

V postopkih po ZPND se odloča s stopnjo verjetnosti. Izvedeni dokazi so z visoko stopnjo verjetnosti potrdili, da je srž spora med pravdnima strankama delitev skupnega premoženja (hiša in avtomobil), zato (oba) udeleženca aktivno izvajata različna dejanja, s katerimi bi pridobila ugodnejše položaje, ko bo do delitve dejansko prišlo, kar povzroča konflikte v njunih medsebojnih odnosih. Nobenega fizičnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja, kot ga opredeljuje ZPND, ni v tem njunem sicer konfliktnem odnosu.

Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o stroških postopka pravilno upoštevalo, da tudi nasprotni udeleženec s svojimi ravnanji (v zvezi s skupnim premoženjem) generira konfliktna medsebojna razmerja med udeležencema, moral pa bi, enako pa velja za predlagateljico, rešitve udejanjiti s sporazumom ali z začasno ureditvijo razmerij v okviru nepravdnega postopka do dokončne delitve skupnega premoženja.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsak udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

_Odločitev sodišča prve stopnje in povzetek odločilnih razlogov_

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagateljice, da se nasprotnemu udeležencu za obdobje dvanajstih mesecev prepove vstopiti v stanovanje na naslovu A. 1, v katerem živi predlagateljica, prepove zadrževati ali približevati se temu stanovanju na razdalji manj kot tristo metrov, prepove navezovati stike z žrtvijo na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi preko tretjih oseb, prepove vzpostaviti vsakršno srečanje z žrtvijo nasilja, da se za isto obdobje predlagateljici in mladoletnima otrokoma A. A. in B. B. prepusti v izključno uporabo stanovanje na naslovu A. 1., da se nasprotnemu udeležencu v primeru kršitve izreče denarna kazen v višini 500,00 EUR. Sodišče prve stopnje je še odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka.

2. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa pojasnilo, da morajo za izrek ukrepov po ZPND obstajati konkretna in realna nasilna ravnanja, kot jih opredeljuje ZPND, ki jih sodišče glede na izvedeni dokazni postopek ni ugotovilo in da po prepričanju sodišča vložitev predloga ne izhaja iz občutka ogroženosti ali strahu predlagateljice pred nasprotnim udeležencem, temveč je naravnana na urejanje razmerja med udeležencema po razpadu zakonske zveze, med katerim se ureja vprašanje delitve skupnega premoženje oziroma usoda hiše na naslovu A. 1 in avtomobila.

3. Sodišče prve stopnje je še pojasnilo, da je pravično, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka, ker sta k sedanji konfliktnosti medsebojnih odnosov glede na okoliščine konkretnega primera s svojimi ravnanji prispevala oba udeleženca.

_**Povzetek pritožbenih navedb predlagateljice**_

4. Predlagateljica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti ugodi predlogu predlagateljice, nasprotnemu udeležencu pa naloži povrnitev pritožbenih stroškov.

5. Predlagateljica je v zvezi z obstojem psihičnega in ekonomskega nasilja predložila dokaze (fotografije, listine in predlagala zaslišanje prič). Predlagala je zaslišanje C. C., D. D., policista E. E. in strokovne sodelavke CSD F. F. 6. Nasprotni udeleženec je grozil predlagateljici, da ji bo podtaknil drogo, zato je predlagateljica predlagala zaslišanje policista E. E., ki bi te njene navedbe potrdil. 7. V zvezi s poslabšanjem zdravja je predlagateljica predložila zdravstveno dokumentacijo, glede katere se sodišče ni opredeljeno izreklo.

8. Sodišče ni navedlo relevantnih razlogov, zakaj določenih dokazov ni izvedlo in zakaj se do vseh listin v sklepu ni opredelilo. Predlagateljici zato ni bilo omogočeno, da bi dokazala obstoj zatrjevanih dejstev in s tem utemeljenost predloga. S tem sta ji bili kršeni ustavni pravici do enakega varstva pravic in sodnega varstva, odvzeta ji je bila možnost obravnave pred sodiščem, kar predstavlja bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), posledično pa je bilo dejansko stanje nepravilno ugotovljeno.

9. Psihično nasilje nasprotnega udeleženca je izkazano, ker nasprotni udeleženec nenapovedano prihaja v stanovanje predlagateljice, kjer se zadržuje, gleda televizijo, poseda na kavču, odpira hladilnik, dviguje pošto, kljub preusmeritvi svoje pošte, pobira pošto od predlagateljice in v stanovanju po nepotrebnem odlaga razne predmeta. Ta dejstva je potrdil tudi nasprotni udeleženec v svoji izpovedbi. Ta ravnanja kažejo na zlorabo pravice, ki jo nasprotni udeleženec utemeljuje s sklicevanjem na lastninsko pravico in izvajanjem soposesti na hiši. Vsa ta ravnanja nasprotnega udeleženca pri predlagateljici povzročajo čustveno stisko.

10. Nasprotni udeleženec se je 20. 9. 2020 odselil iz stanovanja. Udeleženca sta solastnika nepremičnine vsak do ½, vendar ima nasprotni udeleženec prijavljeno stalno bivališče na drugem naslovu in dejansko v spornem stanovanju ne prebiva. V tem stanovanju prebiva izključno predlagateljica, ki sama plačuje bančno posojilo, ki ga je vzela z namenom obnove hiše. Nasprotni udeleženec ustvarja psihični pritisk na predlagateljico, zato je bila prisiljena poiskati zdravniško pomoč. Nasprotni udeleženec iz omar v spalnici odstranjuje njeno obleko in osebne stvari, da bi dosegel cilj izselitve predlagateljice iz stanovanja oziroma nekdanje skupne hiše. S temi konkretnimi ravnanji (grožnje, zalezovanje, izvajanje nadzora, psihični pritisk) ji nasprotni udeleženec namerno povzroča duševno stisko v obliki strahu, ponižanja, občutka manjvrednosti in ogroženosti.

11. Sodišče ne razume, da je vsakršno prihajanje nasprotnega udeleženca v hišo predlagateljice protipravno, nezaželeno ter nepotrebno. Nasprotni udeleženec je v odgovoru na predlog navedel, da se je iz hiše izselil po 29. 9. 2020 oziroma po razpadu zakonske zveze s predlagateljico. Nasprotni udeleženec v hiši ne opravlja nikakršnih popravil, zgolj išče razloge, da nadleguje predlagateljico in s tem posega v njeno zasebnost. 12. Nasprotni udeleženec je protipravno odvzel avtomobil, ki ga je izključno uporabljala predlagateljica, kar izpolnjuje zakonske pogoje ekonomskega nasilja. Avtomobil je skupno premoženje, vendar ga ves čas uporablja izključno predlagateljica. Z odvzemom avtomobila je nasprotni udeleženec predlagateljici onemogočil, da upravlja in uporablja avtomobil, ki ga nujno potrebuje za dnevne opravke, kot so pot v službo, prevoz otrok v šolo, nakupi, itd. 13. Sodišče se ni opredelilo do dogodka z 29. 9. 2020. Predlagateljica je večkrat izpostavila, da ta dogodek zaradi časovne oddaljenosti ne more biti samostojni predmet tega postopka, vendar pa konkretni dogodek, ko je bil nasprotni udeleženec fizično nasilen do predlagateljice, kaže na nevarnost in možnost ponovnega izbruha fizičnega nasilja s strani nasprotnega udeleženca, zato je predlagateljica ogrožena. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati pretekla nasilna ravnanja nasprotnega udeleženca.

14. Hiša in avtomobil predstavljata skupno premoženje, ki je predmet delitve v postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Kočevju N 17/2021. Nerazumljive so navedbe sodišča, ki predlagateljici očita, da naj bi predlog vložila zaradi urejanja razmerij po razpadu zakonske zveze.

_**Povzetek pritožbenih razlogov nasprotnega udeleženca**_

15. Nasprotni udeleženec izpodbija odločitev o stroških postopka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlagateljici naloži plačilo stroškov postopka.

16. Sodišče je zgolj pavšalno navedlo razloge za odločitev o stroških postopka. Obrazložitev v tem delu je pomanjkljiva.

17. Sodišče pri odločitvi o stroških postopka ni upoštevalo vseh relevantnih okoliščin postopka, kot je uspeh v postopku, odgovornost za vložitev predloga in procesna racionalnost strank. Sodišče je ugotovilo, da je predlog predlagateljice neutemeljen, ker nasprotni udeleženec nad predlagateljico ni izvajal psihičnega ali ekonomskega nasilja. Navedeno pomeni, da nasprotni udeleženec ni z ničemer prispeval k vložitvi neutemeljenega predloga in s tem h konfliktnosti odnosov, ki so predmet presoje v postopku za uvedbo ukrepov po ZPND.

18. Nasprotni udeleženec tudi zahteva, da mu predlagateljica povrne pritožbene stroške.

_**Odgovora na pritožbo**_

19. Udeleženca sta vložila odgovora na pritožbi, v katerih predlagata njuno zavrnitev .

_**Presoja utemeljenosti pritožb**_

20. Pritožbi nista utemeljeni.

21. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22.a člena ZPND in 42. člena ZNP-1. 22. Sklep vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da je obrazložitev sklepa pomanjkljiva. Sodišče prve stopnje je tudi popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialne in procesnopravne določbe.1

23. Predlagateljici nista bili kršeni ustavni pravici do enakega varstva pravic in sodnega varstva, ni ji bila odvzeta možnost obravnave pred sodiščem, kršena ji tudi ni bila pravica do izjave, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

24. V postopkih po ZPND se odloča s stopnjo verjetnosti.2 Izvedeni dokazi so z visoko stopnjo verjetnosti potrdili, da je srž spora med pravdnima strankama delitev skupnega premoženja (hiša in avtomobil), zato (oba) udeleženca aktivno izvajata različna dejanja, s katerimi bi pridobila ugodnejši položaj, ko bo do delitve dejansko prišlo, kar povzroča konflikte v njunih medsebojnih odnosih. Nobenega fizičnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja, kot ga opredeljuje ZPND, ni v tem njunem sicer konfliktnem odnosu.

25. Predlagateljica v pritožbi le v zvezi z izvedbo dokaza z zaslišanjem policista E. E. pojasnjuje, katero dejstvo bi navedena priča potrdila.3 Obstoj tega dejstva, ki ga zatrjuje predlagateljica, ne more vplivati na pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje glede odločilnih dejstev.

26. Glede zaslišanja ostalih prič pritožba konkretno ne pojasni, katera dejstva bi priče potrdile, v čem bi bile relevantne okoliščine drugače ugotovljene in na kakšen način bi ta dejstva vplivala na končno dokazno oceno sodišča prve stopnje, zato podrobnejši odgovor na te pritožbene navedbe ni potreben.

27. Predlagateljica zatrjuje, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do zdravstvene dokumentacije, ki jo je predložila. Predlagateljica spregleda, da je bila njena trditvena podlaga v tem delo pavšalna, da je predložila le zdravstveni karton in da (tudi) v pritožbi zgolj zatrjuje, da se je njeno zdravstveno stanje zaradi psihičnega nasilja nasprotnega udeleženca poslabšalo, ne da bi konkretno opisala zdravstvene težave in potek zdravljenja.

28. Teza predlagateljice je, da iz razloga, ker se je nasprotni udeleženec 20. 9. 2020 prostovoljno odselil iz hiše in ker odplačuje posojilo, ki ga je vzela z namenom prenove hiše, ki je skupno premoženje udeležencev, ji pripada izključna pravica do uporabe hiše.4 Predlagateljica ne upošteva navedb nasprotnega udeleženca, da je obdržal soposest na hiši, da je hiša skupno premoženje, kar med udeležencema ni sporno, zato nasprotni udeleženec le izvršuje upravičenja, kot mu pripadajo na skupnem premoženju. Predlagateljica tudi ni dokazala, da bi nasprotni udeleženec z izvrševanjem posesti na hiši posegal v zasebnost predlagateljice. Nenapovedanega prihajanja v hišo, kjer nasprotni udeleženec izvaja posamezne aktivnosti, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje,5 ni moč opredeliti kot nedopustnega ravnanja v smislu posega v pravico do zasebnosti predlagateljice.

29. Udeleženca izvajata skupno starševstvo. Prevzem otrok je tako na naslovu, kjer sedaj prebiva nasprotni udeleženec, kot na naslovu prejšnjega skupnega bivanja udeležencev, stiki in predaja otrok poteka nemoteno, kar je še dodaten dokaz o neobstoju zatrjevanega nasilja po ZPND, kot ga zatrjuje predlagateljica.

30. Fizično nasilje in psihično nasilje v zvezi z dogodkom 29. 9. 2020 ne moreta biti samostojna predmeta tega postopka. Gre za nedopustno ravnanje nasprotnega udeleženca, ki pa glede na ugotovljene okoliščine konkretnega primera ne potrjuje navedb predlagateljice, da obstaja utemeljena bojazen, da bo do nasilja s strani nasprotnega udeleženca znova prišlo in da je iz tega razloga predlagateljica ogrožena. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da bi predlagateljica, če bi se bala nasprotnega udeleženca zaradi nasilnega dogodka v letu 2020, zagotovo že tedaj poiskala ustrezno zaščito, pa je ni, ob tem, da je sodišče prve stopnje na naroku neposredno skozi oceno ravnanj predlagateljice pravilno sklepalo, da se predlagateljica ne boji nasprotnega udeleženca.6

31. Tožnica je s pravovarstvenim zahtevkom v motenjski pravdi dosegla, da ji je nasprotni udeleženec izročil avtomobil v izključno posest. Nobenega ekonomskega nasilja po ZPND ni prepoznati v ravnanju nasprotnega udeleženca glede odvzema avtomobila, ki je sicer skupno premoženje udeležencev, s tem da je predlagateljica v tem primeru pravno varstvo zatrjevanih upravičenj na avtomobilu uveljavila v postopku, kjer se ta sporna razmerja urejajo.

_**Glede odločitve o stroških postopka**_

32. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi o stroških postopka pravilno upoštevalo, da tudi nasprotni udeleženec s svojimi ravnanji (v zvezi s skupnim premoženjem) generira konfliktna medsebojna razmerja med udeležencema, moral pa bi, enako pa velja za predlagateljico, rešitve udejanjiti s sporazumom ali z začasno ureditvijo razmerij v okviru nepravdnega postopka do dokončne delitve skupnega premoženja. V postopkih po ZPND sodišče o stroških odloča po prostem preudarku, kar pomeni, da poleg uspeha v postopku, upošteva vse okoliščine konkretnega primera, ki prepričljivo potrjujejo pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. Ali povedano drugače: nasprotni udeleženec ne sme spregledati (tudi) vsebinskega sporočila, ki ga ima odločitev o stroških postopka.

_**Odločitev pritožbenega sodišča**_

33. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

_**O stroških pritožbenega postopka**_

34. Razlogi glede odločitve o stroških pritožbenega postopka so vsebinsko enaki razlogom, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka, s tem, da sta udeleženca s pritožbama propadla, odgovora na pritožbi pa sta bila nepotrebna, ker nista vsebovala razlogov, ki bi pritožbenemu sodišču pomagali pri odločitvi (prvi odstavek 155. člena ZPP). Iz teh razlogov morata udeleženca kriti vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

1 V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče sklicuje na povzete zakonske določbe in predstavljena materialnopravna stališča iz sklepa sodišča prve stopnje (glej 9., 10., 11., 12., 13. in 21. tč). 2 Podrobneje glej 9. tč. sklepa sodišča prve stopnje, kjer so podrobno predstavljena materialnopravna stališča sodne prakse glede standarda ugotavljanja materialne resnice po ZPND. 3 Glej stran 4 pritožbe in 3. op. 4 Predlagateljica tudi zatrjuje (glej 7. op. v pritožbi), da je šele po petih mesecih sodišče v motenjski pravdi s sklepom P 4172021 z dne 14. 1. 2022 izdalo začasno odredbo, na podlagi katere je moral nasprotni udeleženec vrniti avtomobil predlagateljici, s tem da predlagateljica tudi v pritožbi zatrjuje, da je avtomobil skupno premoženje. 5 V 16. in 17. tč. sklepa sodišča prve stopnje. 6 Glej 1. op. in 19. tč. sklepa sodišča prve stopnje.