Up-30/94

14/6-1995

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe na seji senata dne 14/6-1995

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. U - 1086/92 - 4 z dne 20.1. 1994 v zvezi z odločbo Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora št. 351/D - 54/92 z dne 19.11.1992 in odločbo Sekretariata za gospodarstvo Občine Šmarje pri Jelšah št.351 - 2/92 - 4 z dne 26.8.1992 se ne sprejme v obravnavo.

O r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnika vlagata ustavno pritožbo zoper odločbe, navedene v izreku tega sklepa, in zatrjujeta, da jima kršijo njune človekove pravice in temeljne svoboščine oziroma da so jima ustavne pravice po določbah 15. in 33. člena Ustave neutemeljeno omejene. Še zlasti naj bi bila z izpodbijanimi odločbami kršena njuna pravica do zasebne lastnine in dedovanja. Navajata, da naj bi po stališču, izhajajočem iz obrazložitve izpodbijane sodbe, pritožnika kot zakonita dediča po pokojni ne imela pravice do denacionalizacije nepremičnin, ki so bile pokojnici nacionalizirane. Po stališču Vrhovnega sodišča naj bi se vzpostavila lastninska pravica po 31. členu Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91,31/93 - v nadaljevanju : ZDen) na stavbnem zemljišču le v korist prejšnjega lastnika podržavljenega zemljišča; če je umrl, naj bi imeli dediči legitimacijo za vložitev zahteve za

denacionalizacijo le, če zapustnik pravice uporabe ni prenesel na zakonski krog upravičencev in če po zapustniku glede nacionaliziranega stavbnega zemljišča še ni bil izveden zapuščinski postopek. V primeru, da so dediči pravico uporabe na stavbnem zemljišču že pridobili na podlagi pravnega posla ali na podlagi sklepa o dedovanju, pa naj se na tem zemljišču po 31. členu ZDen ne bi mogla vzpostaviti lastninska pravica.

B.

2.Člen 31 ZDen na podržavljenem stavbnem zemljišču, na katerem ima pravico uporabe prejšnji lastnik, omogoča vzpostavitev lastninske pravice v njegovo korist, če je še živ ali če je umrl, zapuščinski postopek glede pravice uporabe na stavbnem zemljišču, katerega posestnik je bil, pa še ni bil izveden. Če pa je zapustnik za časa življenja pravico uporabe že prenesel na krog upravičencev določen z zakonom, ali je bilo dedovanje navedenih pravic na stavbnih zemljiščih že izvedeno, je pravica že bila konzumirana in po ZDen ponovno vzpostavljanje prejšnjega pravnega stanja ni mogoče. Za lastninjenje stavbnih zemljjišč drugih fizičnih oseb, ki imajo na njih pravico uporabe, je zakonodajalec predvidel poseben zakon, ki je že pripravljen za parlamentarno obravnavo.

3.Po 67. členu ZDen se odločba o denacionalizaciji glasi na ime upravičenca - prejšnjega lastnika podržavljenega premoženja in le izjemoma, če so izpolnjeni pogoji iz 12. člena ZDen, na osebe, ki jih določa ZDen. Če je oseba, na katero glasi odločba o denacionalizaciji, umrla ali če je bila razglašena za mrtvo, zapuščinski postopek po tej osebi pa je že bil pravnomočno končan, ne da bi bilo v njem odločeno tudi o dedovanju premoženja, ki pripade tej osebi po odločbi o denacionalizaciji, se v skladu s 74. členom ZDen po njej opravi zapuščinski postopek po določbah Zakona o dedovanju. Vzpostavitev lastninske pravice v korist prejšnjega lastnika bi v tem primeru pomenila, da bi se, ne glede na pogodbo o prenosu te pravice na določeno osebo in ne glede na pravnomočni sklep o dedovanju, na podlagi katerega je določena oseba pridobila pravico uporabe stavbnega zemljišča, to zemljišče štelo kot del zapuščine, o kateri še ni bilo odločeno. Dediči tega premoženja bi postali vsi zakoniti dediči. Na ta način bi se posredno poseglo v pravne naslove, ki so bili podlaga za pridobitev pravic na stavbnih zemljiščih, neposredno pa v pravice nosilcev pravice uporabe na teh zemljiščih. Taka rešitev bi bila v popolnem nasprotju s 83. členom ZDen, ki določa, da v pravna razmerja, nastala na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, ni dopustno posegati, lahko pa bi bila v nasprotju tudi z 80. in 81. členom ZDen, katerih ustavnost je Ustavno sodišče že ocenjevalo in ugotovilo, da niso v neskladju z Ustavo.

4.Zakonodajalec bi sicer lahko v ZDen posebej uredil lastninjenje stavbnih zemljišč, na katerih je bivši lastnik po podržavljenju pravico uporabe, ki jo je na tem zemljišču obdržal, prenesel s pogodbo med živimi ali z dedovanjem na tretje osebe. Če pa se je zakonodajalec odločil, da bo vprašanje lastninjenja stavbnih zemljišč uredil s posebnim zakonom, je ravnal v skladu s svojo pristojnostjo in s tem ni kršil Ustave.

Pri urejanju tega vprašanja je bistveno le, da lastninjenje teh zemljišč uredi tako, da pri tem ne zaide v nasprotje z določbami zakonov, ki urejajo dedovanje v denacionalizacijskih postopkih vrnjenega premoženja, o katerem v prejšnjih zapuščinskih postopkih se ni bilo odločeno.

5.V skladu z navedenim je očitno, da človekove pravice in temeljne svoboščine pritožnikov niso kršene, zato Ustavno sodišče pritožbe pritožnikov ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprel ta sklep na podlagi drugega odstavka 55. člena Zakona o ustavnem sodišču ( Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi : predsednik dr. Lovro Šturm in člana senata dr.Tone Jerovšek in mag. Matevž Krivic.

Predsednik senata dr. Lovro Šturm