Jedro

Ker tožena stranka v tem pravnomočno končanem postopku ne bo več opravljala dejanj, za katera je po ZST določeno plačilo taksnih obveznosti, predlog za oprostitev plačila sodnih taks pa tudi ne more učinkovati na plačilo taksne obveznosti v zvezi z odgovorom na pritožbo tožeče stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje, ki je nastala pred vložitvijo predloga, tožena stranka ne izkazuje pravnega interesa za vsebinsko odločanje o predlogu za taksno oprostitev.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje kot prepozen zavrglo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks.

Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka. V pritožbi ne navaja zakonsko predvidenih razlogov, iz katerih izpodbija sklep sodišča prve stopnje, navaja pa, da na obveznost plačila sodne takse, nastalo zaradi vložitve pisnega odgovora na pritožbo tožeče stranke zoper sodbo naslovnega sodišča, opr. št.P 191/98 z dne 6.12.1998, kot prava neuka stranka ni bila pravočasno opozorjena, tako da je zanjo izvedela šele z vročitvijo taksnega opomina dne 11.6.1999. Opustitev pravnega pouka o nastanku taksne obveznosti šteje za administrativno napako prvostopenjskega sodišča. Ker ji pokojnina v znesku 39.000,00 SIT in preživnina bivšega izvenzakonskega partnerja v znesku 15.300,00 SIT zadoščajo komaj za plačilo nastanitve v centru slepih in slabovidnih, prosi za oprostitev plačila sodne takse. Meni tudi, da ima v postopku, ki ga ni sprožila sama, pravico do brezplačnih ugovorov. Smiselno predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da jo oprosti plačila sodne takse.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu sklepa sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti je višje sodišče ugotovilo, da tožena stranka ne izkazuje pravnega interesa za meritorno odločitev o njenem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks. Po določilu člena 14/I Zakona o sodnih taksah učinkuje sklep o oprostitvi plačila sodnih taks od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev. Tožena stranka je predlog za oprostitev plačila sodne takse vložila šele 21.6.1999, postopek v predmetnem sporu zaradi ukinitve preživnine pa je bil pravnomočno končan dne 7.4.1999. Ker tožena stranka v tem postopku glede na to, da je o sporu že pravnomočno odločeno, v bodoče gotovo ne bo opravljala dejanj, za katera je po Zakonu o sodnih taksah določeno plačilo taksnih obveznosti, predlog za oprostitev sodnih taks pa tudi ne more učinkovati na plačilo taksne obveznosti v zvezi z odgovorom na pritožbo tožeče stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje, ki je nastala pred vložitvijo predloga, to je dne 12.11.1998, tožena stranka ne izkazuje pravnega interesa za vsebinsko odločanje o predlogu.

Odločitev prvostopenjskega sodišča, s katero je bil predlog tožene stranke o oprostitvi plačila sodnih taks zavržen, je zato pravilna, čeprav bi moralo sodišče prve stopnje predlog zavreči iz drugega razloga, in sicer ne zaradi nepravočasnosti (saj vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks ni vezana na kakšen zakonsko določen prekluzivni rok), temveč zaradi neobstoja navedene procesne predpostavke, ki bi morala biti nujno podana, da bi bilo sploh dopustno odločati o utemeljenosti njenega predloga.

Pritožbeno sodišče je pritožbo tožene stranke, ker izpodbijani sklep tudi ne vsebuje bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP/77 in materialnega prava, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, na podlagi 2. točke 380. člena ZPP/77 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.