Jedro

Po našem pravu velja domneva, da osebe, ki so poklicane k dedovanju, dediščino sprejmejo (132. člen ZD), vendar pa lahko to domnevo izpodbijejo, med drugim tudi z izjavo o odpovedi dediščini. Izjavo, s katero se dedič odpove dediščini, je treba podati najkasneje do konca zapuščinske obravnave oziroma točneje do konca postopka na prvi stopnji, to pa je tedaj, ko sodišče izda sklep o dedovanju (prvi odstavek 133. člena ZD). Ker je pritožnica izjavo o odpovedi dediščini podala šele v pritožbenem postopku, je prepozna in zato neupoštevna.

Dedič odgovarja za dolgove zapustnika le do višine vrednosti podedovanega premoženja (prvi odstavek 142. člena ZD).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje v točki I izreka ugotovilo, da v zapuščino spadajo podjetje A. A. s.p. in osebni avtomobil znamke ..., letnik 2011. Za zakonito dedinjo je razglasilo zapustničino sestro B. B. (točka II izreka). Ugotovilo je, da se je zapustničin zunajzakonski partner C. C. odpovedal dediščini (točka III izreka). Taksa znaša 0,00 EUR (točka IV izreka).

2. Zoper ta sklep se je pritožila dedinja B. B. Predlaga ugoditev pritožbi v celoti. Navaja, da se odpoveduje dediščini v celoti, dednega deleža ne sprejema. Ve, da je zamudila zakonski rok, za to obstajajo objektivni razlogi. V lanskem letu sta umrli tako njena mama (februarja) kot sestra (oktobra). Vse to jo je zelo potrlo. Zato je enostavno spregledala, da mora odgovoriti na prvo obvestilo o zapuščinskem postopku. V tem času je prišlo tudi do težav in prekinitve odnosov z njenim izvenzakonskim partnerjem, kar jo je dodatno potrlo. Vse skupaj je privedlo do tega, da je zamudila rok za odgovor o odpovedi dedovanju. Ne sprejema dedovanja premičnega premoženja niti terjatev obeh upnikov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica kot dedinja je bila v dopisu z dne 19.12.2022 opozorjena, da lahko v roku 8 dni izjavi sodišču, ali se k dedovanju po pokojnem priglaša, ali pa se dedovanju odpoveduje ter da je dedna izjava nepreklicna. Po našem pravu velja domneva, da osebe, ki so poklicane k dedovanju, dediščino sprejmejo (132. člen Zakona o dedovanju - ZD1), vendar pa lahko to domnevo izpodbijejo, med drugim tudi z izjavo o odpovedi dediščini. Izjavo, s katero se dedič odpove dediščini, je treba podati najkasneje do konca zapuščinske obravnave oziroma točneje do konca postopka na prvi stopnji, to pa je tedaj, ko sodišče izda sklep o dedovanju (prvi odstavek 133. člena ZD). Ker je pritožnica izjavo o odpovedi dediščini podala šele v pritožbenem postopku, je prepozna in zato neupoštevna. Glede na navedbe dedinje, da ne sprejema terjatev upnikov, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da dedič odgovarja za dolgove zapustnika le do višine vrednosti podedovanega premoženja (1. odst. 142. člena ZD).

5. Glede na navedeno in ker ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP2 v zvezi s 163. členom ZD pritožbo dedinje B. B. kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. SRS, št. 15/1976 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami.