Jedro

Da naj bi bila zaradi poškodb na škarpi ogrožena tudi statika večstanovanjske hiše, je mogoče tudi v postopku zavarovanja dokazovati le s primernim dokazom. To je z ustreznim izvedencem, ki bi lahko na podlagi svojega strokovnega znanja podal mnenje o stopnji statične ogroženosti večstanovanjske hiše in njenih stanovalcev. Predložene fotografije izkazujejo, da je asfalt na določenih mestih popokan, te okoliščine pa niso dovolj za zaključek o statični ogroženosti škarpe oziroma večstanovanjske hiše. Sodišče ne navaja, da naj bi bila dolžna tožnica sama ustaviti tovornjake in s tem izzvati nasilje, ki bi izkazovalo obstoj za izdajo začasne odredbe potrebne predpostavke. Ugotavlja le, da v kolikor tožnica vožnje tovornjakov ne bo poskušala ustaviti, potem tudi do nasilja ne bo prišlo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 8. 8. 2018 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je tožnica zahtevala, da je dolžan drugo toženec z dnem prejema začasne odredbe opustiti uporabo nepremičnine z ID znakom: X 552/1 (ID: ...), da se mu tudi v bodoče prepoveduje raba te parcele, vožnja s kakršnokoli gradbeno mehanizacijo ali tovornimi vozili, povzročanje prekomernega hrupa, vibracij, onesnaževanja in škode na nepremičnini z ID znakom: X 552/1 (ID: ...), kot tudi, da mu za vsako kršitev prej omenjenih prepovedi izreče denarna kazen v višini 5.000,00 EUR.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga spremeni tako, da njenemu predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi (s stroškovno posledico). Uvodoma navaja, katera dejstva naj bi vse z verjetnostjo izkazala. Sodišče naj bi brez razumne utemeljitve zaključilo, da ni nevarnosti, da bi bila uveljavitev njene terjatve onemogočena ali precej otežena. Kot je že navedla in tudi predložila izjavo priče A. S., sta tožnica in lastnik sosednje stavbe od tožene stranke že zahtevala prenehanje vožnje s težkimi tovornjaki, vendar je slednja zabrusila, da lahko dela kar hoče. Sama dejansko ne more sama preprečiti toženi stranki protipravne uporabe in uničevanje njene lastnine. Glede na običajni čas reševanja tožb pri Okrajnem sodišču v Ljubljani pa je tudi sodišču splošno znano, da ta postopek ne bo dosegel epiloga s pravnomočno sodbo še več let. Navedba sodišča, da lahko tožeča stranka v vsakem trenutku prepove uporabo svoje nepremičnine s tožbenim zahtevkom, je za pritožnico nerazumna. Sodišče je nadalje zavzelo stališče, da s predlagano začasno odredbo ni mogoče preprečiti sile in da naj bi bila tožeča stranka pri svojih 82-tih dolžna najprej sama uporabiti samopomoč in poskušati sama ustaviti tovornjake tako, da šele izzove nasilje, sicer ni verjetno izkazana ta predpostavka. Takšno stališče naj bi bilo zmotno in nima podlage ne v zakonu in ne v sodni praksi (sklicuje se na sklep VSK I Cp 1210/2006). Sama je navedla, da je poskušala prepovedati vožnjo, vendar drugo tožena stranka tega ni upoštevala. V nadaljevanju pojasnjuje, kako slabe odnose naj bi imela s prvo toženo stranko. Kot izhaja iz tožbe, ima sama 82 let in se ne more postaviti po robu aroganci in samovolji tožencev. Sodišče je zaključilo, da ji ne more nastati nobena težko nadomestljiva škoda, ker naj to ne bi bilo dokazano. Poudarja, da je v tej fazi potrebno dokazovati predpostavke za izdajo začasne odredbe zgolj na stopnji verjetnosti, tako, da je dejstvo težko nadomestljive škode mogoče verjetno izkazati tudi s predloženimi dokazi, ki jih v nadaljevanju navaja. Sama je prepričana, da predloženi dokazi utemeljujejo trditev, da takšni težki tovornjaki sploh ne bi smeli voziti po dvorišču stanovanjske hiše. Nevarnosti rušitve betonske oporne škatle in s tem dvorišča oziroma dostopne ceste do Y. ter s tem ogrozitve same hiše Y. ni mogoče sanirati zgolj s plačilom ocenjene škode. V primeru, da bo škarpa popustila pod težo tovornjakov, bo nastala težko popravljiva škoda. Sodišče nadalje zmotno presoja razlog, da toženi stranki ne grozi večja škoda, kot bi sicer nastala tožeči stranki, če sodišče ne izda začasne odredbe. Slednje naj bi brez kakršnekoli trditvene podlage, protislovno in v nasprotju s predloženimi dokazi navedlo, da naj bi moral drugo toženec v primeru prepovedi vožnje s težkimi tovornjaki po tožničinem dvorišču celo prenehati opravljati svojo poslovno dejavnost na naslovu Z. Kot je tožnica navedla, se njeno zemljišče nahaja na naslovu Y., kar je na drugem koncu Ljubljane, kakor ima sedež dejavnosti drugo tožena stranka (Z.). Drugo tožena stranka uporablja zemljišče tožeče stranke zgolj za skladiščenje, razkladanje in razvoz gradbenega materiala, ki ga potem na tem mestu naloži na manjša tovorna vozila za dostavo strankam. Tako bi v primeru prepovedi voženj težkim tovornjakom preko dvorišča tožeče stranke morala bodisi gradbeni material dostavljati neposredno svojim strankam, bodisi najeti drugo primerno mesto za prekladanje gradbenega materiala iz večjega tovornjaka na manjše tovornjake, kar pa ni nobena težava. Sodišče brez podlage v spisu ocenjuje, da bi za drugo toženo stranko nastala znatna škoda oziroma večja škoda, kot sicer nastaja tožnici z uzurpiranjem njenega zemljišča in hiše, če bi morala drugo tožena stranka za svojo vrsto dejavnosti najti in najeti drugo dvorišče oziroma primernejše mesto, kjer bi lahko uskladiščila in prekladala svoj gradbeni material. 3. Prvo toženec je v odgovoru predlagal zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pojasnilo sodišča prve stopnje (glej 8. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa), da lahko tožnica svojo terjatev oziroma (prepovedni) zahtevek napram toženi stranki uveljavlja kadarkoli, je hkrati pravilno in jasno. Za to presojo ni bistveno (kot to izhaja iz pritožbe), da naj bi tožnica prenehanje voženj poskušala sama doseči in da v tem ni bila uspešna (zaradi česar meni, da jih sama ne more preprečiti), ampak zgolj, da (kasnejša) sodna uveljavitev njenega prepovednega zahtevka (terjatve) zaradi zavrnitve predmetnega predloga za izdajo začasne odredbe ne bo onemogočena ali precej otežena.1 Na drugi strani je izpostavljanje običajnega časa reševanja tožb pri Okrajnem sodišču v Ljubljani oziroma epiloga s pravnomočno sodbo, do katerega naj bi bilo še več let, ne le povsem splošno (hipotetično2), ampak tudi sicer nedopustno novo3 (prvi odstavek 337. člena ZPP4 v zvezi s 15. členom ZIZ5).

6. S strani pritožnice je napačno razumljeno tudi pojasnilo sodišča prve stopnje, podano v 9. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. V tem okviru omenjeno sodišče (tudi približno) ne navaja, da naj bi bila dolžna tožnica (pri njenih 82-letih) sama ustaviti tovornjake in s tem izzvati nasilje, ki bi izkazovalo obstoj za izdajo začasne odredbe potrebne predpostavke. Ugotavlja le (in temu pritožba ustrezno niti ne oporeka), da, če tožnica vožnje tovornjakov ne bo poskušala ustaviti, potem tudi do nasilja (katerega možnost v primeru ustavitve vožnje tovornjakov je v predlogu za izdajo začasne odredbe sama omenjala) ne bo prišlo.6 Prav tako je pojasnilo (in pritožba temu prav tako ustrezno ne oporeka), da s samo vsebino predlagane začasne odredbe (to je s prepovedjo vožnje oziroma rabe nepremičnin) odtujitve premičnin (npr. desk7) s solastne nepremičnine parcele št. 552/1 k.o. ... ni moč preprečiti. Ker iz tega (sicer zatrjevanega) zakonskega razloga izdaja predlagane začasne odredbe ni potrebna, je pritožbeno pojasnjevanje, da mora obstajati nevarnost uporabe konkretne fizične sile (in sklicevanje na sklep VSK I Cp 1210/2006 z dne 29. 8. 2007) brezpredmetno. Obstoja tega razloga ne izkazuje niti pritožničino zatrjevanje, da drugo toženec ne njenih ne poskusov A. S. doseči prepoved voženj ni upošteval. Njeno pojasnjevanje, v kakšnih odnosih je s prvo tožencem, pa je ne le (nedopustno) novo8 (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ampak tudi nebistveno. Vsebina predloga za izdajo začasne odredbe je naperjena namreč zgolj zoper drugo toženca.

7. Sodišče prve stopnje je v 10. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotovilo, da vsaka škarpa, ki je popokana, oziroma hiša, ki ima razpoke, še ni nujno statično ogrožena. Tudi tej ugotovitvi pritožba ustrezno (jasno in obrazloženo) ne oporeka. Da naj bi bila zaradi poškodb (razpok) na škarpi ogrožena tudi statika večstanovanjske hiše (in posledično življenja ljudi), pa je moč tudi v postopku zavarovanja (pa čeprav so v njem dokazni standardi, kot utemeljeno navaja pritožba, ustrezno nižji9) dokazovati le s primernim dokazom. To je ustreznim izvedencem10 (ki bi lahko na podlagi svojega strokovnega znanja), kot je poudarilo sodišče prve stopnje, podal mnenje o stopnji (statične) ogroženosti večstanovanjske hiše in njenih stanovalcev. Da bi s takim potrebnim znanjem11 razpolagali z njene strani v predlogu za izdajo začasne odredbe predlagani priči,12 tožnica v njem ni zatrjevala (niti tega ne zatrjuje v obravnavani pritožbi). Predložene fotografije izkazujejo (kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje), da je asfalt na določenih mestih popokan (priloga A11), oziroma obstoj razpoke na betonski škarpi (priloga A12). Te okoliščine pa, kot je prav tako pojasnilo že sodišče prve stopnje,13 niso dovolj za zaključek14 o statični ogroženosti škarpe oziroma večstanovanjske hiše. Pritožnica v obstoj takšne nevarnosti ne uspe prepričati niti z (nekonkretiziranim) vztrajanjem, češ da predloženi dokazi utemeljujejo, da težki tovornjaki ne bi smeli voziti po dvorišču stanovanjske hiše, oziroma pojasnjevanjem, da bo v primeru, če bo škarpa popustila, nastala težko popravljiva škoda.

8. V 13. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa je pravilno ugotovljeno, da je ostala tožničina trditev, da drugo tožencu v primeru izdaje začasne odredbe ne bo nastala nobena škoda oziroma da ta ne bo večja, kot bi v nasprotnem primeru nastala njej, (vsaj kar se tiče morebitne škode na strani drugo toženca) povsem nekonkretizirana. Z ozirom na to predstavlja obsežno pritožbeno pojasnjevanje (glej njeno 6. in 7. točko), ki se navezuje na ugotovitve sodišča prve stopnje o poslovno izgubi, ki bi jo drugo toženec utrpel, če bi moral na danem naslovu prenehati z opravljanjem dejavnosti, (prvenstveno15) nedopustno novoto16 (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z določbo 15. člena ZIZ).

10. V skladu s četrtim odstavkom 163. člena ZPP odloči o zahtevi za povrnitev stroškov sodišče v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Slednje pomeni, da bo o stroških pritožbenega postopka (ki so odvisni od uspeha v pravdi) sodišče prve stopnje odločilo v končni odločbi.

1 Skratka ne gre za presojo vprašanja, ali lahko sama uveljavi zahtevo po prepovedi voženj, ampak ali jo bo lahko uveljavljala (uveljavila) sodno. Sodišče prve stopnje v zvezi s tem tudi ne ugotavlja „le“ (kot to nenatančno navaja pritožba), da lahko tožeča stranka v vsakem trenutku prepove uporabo svoje nepremičnine s tožbenim zahtevkom, ampak da je moč tožencema v vsakem trenutku (sodno) prepovedati uporabo solastne nepremičnine, na način, kot to s tožbenim zahtevkom uveljavlja tožnica. Kaj naj bi bilo v tej ugotovitvi nerazumnega (kot to povsem splošno očita pritožba), ni jasno. 2 Običajno trajanje postopkov prognoze o trajanju določenega (konkretnega) postopka ne more ustrezno nadomestiti. 3 T.i. splošno znanih dejstev sicer ni treba dokazovati (glej peti odstavek 214. člena ZPP), a jih je potrebno ustrezno (pravočasno) zatrjevati (glej npr. VSL sodbo II Cp 3859/2010 z dne 23. 2. 2011). 4 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 5 Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 51/1998, s kasnejšimi spremembami. 6 Torej, da lahko njegov nastop sama prepreči. 7 Katerih krajo s strani delavcev drugo toženca tožnica omenja v pritožbi. 8 To velja tudi za pritožbeno navajanje, kako je (kot solastnice zemljišča in tamkajšnjih objektov) toženca ne upoštevata 9 In sicer na ravni verjetnosti. 10 Glej npr. VSL sklep IV Cp 1188/2014 z dne 23. 4. 2014. 11 Ki ga nima niti sodišče. Zato je neprepričljivo tudi pritožbeno omenjanje ogleda na kraju samem (takšnega dokaznega predloga tožnica v predlogu za izdajo začasne odredbe tudi sicer ni podala). 12 To je sosed A. S. (katerega predloženo izjavo omenja v pritožbi) in I. L. 13 In temu pojasnilu (kot je bilo poudarjeno) pritožba ustrezno niti ne oporeka. 14 Niti na ravni verjetnosti. 15 Pritožbeno poudarjanje, da ima drugo toženec sedež na drugem naslovu, in sicer Z., (samo za sebe) tudi sicer odločilno. Pomembno je, da na parcelah, ki jih je slednji dobil od prvo toženca v najem, dejansko izvaja poslovno dejavnost oziroma njen del. Selitev le-te kakor tudi iskanje novega ustreznega mesta za takšno izvajanje (kot morebitnih posledic izreka predlagane prepovedi) pa sta ponavadi sama po sebi povezana z nastankom stroškov. 16 To velja tudi za pojasnjevanje, kako bi lahko v primeru prepovedi drugo toženec gradbeni material dostavljal neposredno strankam oziroma kako bi moral poiskati drugo primerno mesto za prekladanje gradbenega materiala iz večjega tovornjaka na manjše tovornjake.