Jedro

V tovrstnih zadevah je treba odločati po posebnem ugotovitvenem postopku, ki terja spoštovanje načela zaslišanja stranke. Stranka ima pravico biti subjekt in ne le objekt upravnega postopka, zato se ima pravico tega postopka aktivno udeleževati ter v njem varovati svoje pravice in pravne interese, pri čemer je bistveni in neločljivi del tudi pravica, da se seznani z vsemi dejstvi in okoliščinami, ki jih je v postopku ugotovil upravni organ in so pomembne za odločitev v zadevi, ter da se o njih izjavi.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za zdravje, Komisija Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic, številka 021-115/2021/32 z dne 25. 11. 2022, se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči povrniti stroške postopka v višini 313,50 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka tega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

Izpodbijana odločba

1.Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino zahtevo za drugo obravnavo, v kateri je trdila, da ji je izvajalec (Univerzitetni klinični center Ljubljana, Stomatološka klinika) kršil pravico do dostopa do zdravstvene obravnave iz 6. člena Zakona o pacientovih pravicah (v nadaljevanju ZpacP) in pravico do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave iz 11. člena ZPacP.

2.Iz navedene zahteve je razvidno, da je tožnico njen osebni zdravnik zaradi nujnega posega 13. 8. 2021 z napotnico s stopnjo nujnosti "zelo hitro", napotil na izvajalca, in sicer k doc. dr. A. A., ki pa ga takrat ni bilo tam in naj bi prišel 16. 8. 2021. Tega dne tožnica kljub napotnici s stopnjo nujnosti "nujno" ni bila sprejeta. Dne 18. 6. 2021 je tožnico sprejel doc. dr. B. B. in jo poslal na slikanje, 19. 8. 2021 pa doc. dr. A. A., ki je tožnico naročil na operacijo konec septembra. Zaradi bolečin je tožnici 26. 8. 2021 opravil poseg, vendar brez antibiotikov in protibolečinskih zdravil.

3.Tožena stranka je na senatni obravnavi 15. 9. 2022 zaslišala tožnico in navedena zdravnika ter ocenila listine, ki sta jih predložila izvajalec1 in tožnica2. Ugotovila je, da je iz napotnice s številko 40597827 z dne 13. 8. 2021, ki jo je s stopnjo nujnosti 1 NUJNO izdal zobozdravnik C. C., razvidno, da je bil za izvedbo predlagan dr. A. A.. Iz zapisa iz čakalne knjige, ki ga je predložil izvajalec, pa izhaja, (1) da je na ta dan tožnica klicala in želela dr. A. A., ki ni bil dosegljiv in (2) da je bil tožnici ponujen pregled pri drugem terapevtu, vendar ga je odklonila. Zapis vsebuje tudi navedbo, da je tožnica hodila po kliniki (tajništvu, pisarne) in se pritoževala. Iz izpiska čakalne knjige s pripisom doc. dr. B. B. je razvidno, (1) "da je bil pri pacientki dne 16. 8. 2021 opravljen lokalni rtg pregled, kontrolni pa bo narejen, ko pride dr. A. A. in poseg v dogovoru z njim" in (2) da je dr. A. A. obravnaval tožnico 19. 8. 2021, 25. 8. 2021, 26. 8. 2021 in 2. 9. 2021. Predložena so tudi obvestila zdravniku za obravnave pri dr. A. A..

4.V nadaljevanju se tožena stranka v zvezi z uvrstitvijo na čakalni seznam in najdaljšimi čakalnimi dobami sklicuje na drugi in deseti odstavek 7. člena ter na 10. člen Pravilnika o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah, ki je veljal v času izdaje izpodbijane odločbe.

5.Na tej podlagi tožena stranka pojasnjuje, da se stopnja nujnosti NUJNO (1) določi, ko gre za neodložljive zobozdravstvene storitve, ki jih je treba izvesti takoj, v 24 urah od predložitve napotnice. Ker je tožnica 13. 8. 2021 zahtevala točno določenega terapevta in izvajalcu ni predložila napotnice, je pa upoštevala njegovo navodilo, naj se zglasi 16. 8. 2021, ko bo dr. A. A. dosegljiv, je veljavnost napotnice z dne 13. 8. 2021 pretekla.

6.Napotnica s številko 2021081308546 z dne 16. 8. 2021 je bila izdana s stopnjo nujnosti 4 ZELO HITRO, ki se določi, kadar se zahteva obravnava prej kot v 14 dneh od predložitve napotnice. Kot rečeno je iz dokumentacije in tožničine izjave razvidno, da je tožnico 16. 8. 2021 pregledal doc. dr. B. B. in odredil lokalni RTG, glede kontrolnega pa pripisal, naj ga po prihodu opravi dr. A. A..

7.Dne 18. 8. 2021 je osebni zobozdravnik tožnici zaradi periapikalnega abscesa izdal napotnico za oralno kirurgijo s stopnjo nujnosti 1 NUJNO. Tega dne dr. A. A. ni pregledal tožnice, saj v ambulanto ni prišla pravočasno, zato je pregled opravil naslednji dan (19. 8. 2021) na podlagi napotnice s številko 40597828 (parodontološki pregled - kontrolni brez opredelitve stopnje nujnosti). O storitvah, ki jih je na podlagi te napotnice dr. A. A. opravil od 19. 8. 2021 do 2. 9. 2021, je izvajalec predložil zapise "obvestilo zdravniku". Iz zapisa z dne 19. 8. 2021 je razvidno tudi, da antibiotična terapija ni več nujno potrebna, saj je tožnica antibiotike jemala že 5 dni, smiselno pa je jemanje protibolečinskih zdravil v prosti prodaji. Tožnici je bil vstavljen tudi D. trakec. Operativni poseg je bil opravljen 26. 8. 2021, ko je bilo svetovano tudi hlajenje.

8.Iz obvestila zdravniku za pregled dne 2. 9. 2021 je razvidno, (1) da je tožnica pri izbranem zobozdravniku dobila antibiotik in obravnavo s D. trakom ter (2) da je klinična slika pokazala hematom, ekstrakcijska rana pa je lepo zaceljena.

9.Tožena stranka je pregledala tudi dopis dr. A. A. z dne 20. 9. 2021, na katerega se je skliceval na zaslišanju pred Komisijo in ga je predložil izvajalec.

10.Ob upoštevanju vsebine napotnic (parodontološki pregled - kontrolni, šifra 1036K) po stališču tožene stranke v obravnavani zadevi ni šlo za nujno storitev po Pravilniku obveznega zdravstvenega zavarovanja, čeprav stopnjo nujnosti določi zdravnik, ki izda napotnico. Tožena stranka še pojasnjuje, da se omejitve v zvezi z najdaljšo dopustno čakalno dobo ne upoštevajo, če pacient zahteva izvedbo pri določenem zdravstvenem delavcu, kot to velja tudi v tožničinem primeru.

11.Sklepno tožena stranka ugotavlja, da je bila tožnici napotnica z dne 13. 8. 2021 izdana za kontrolni parodontološki pregled in da je osebni zobozdravnik prosil, naj bo izvajalec dr. A. A. , kar je, kot je razvidno iz zapisa izvajalca v čakalni knjigi z dne 13. 8. 2021 in tožničine izjave, zahtevala tudi tožnica. Prvi možni pregled tožnice je 16. 8. 2021 opravil doc. dr. B. B., 18. 8. 2021 pa je tožnica prišla k dr. A. A. izven uradnih ambulantnih ur, zato jo je obravnaval 19. 8. 2021. Glede na navedeno tožnici ni bila kršena pravica do dostopa do zdravstvene obravnave.

12.Kršena ni bila niti tožničina pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave, glede katere je pomembno obojestransko sodelovanje in zaupanje, torej strpen in zaupanja vreden odnos. V zvezi s tem se tožena stranka sklicuje na zapis z dne 16. 8. 2021, da je bila tožnica po zamudi na ambulantno obravnavo nevljudna in agresivna, in na tožničine izjave na senatni obravnavi, da ji je policija 18. 8. 2021 izdala plačilni nalog, ker je čakala na dr. A. A. (najprej je posredovala varnostnica, nato pa policija).

Tožbene navedbe

Zoper izpodbijano odločbo je tožnica vložila tožbo zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb zakona. Predlagala je odpravo izpodbijane odločbe in zahtevala povrnitev stroškov sodnega postopka.

Iz tožbenih navedb je razvidno, da je bila v upravnem postopku kršena tožničina pravica do izjave, saj ji ni bilo omogočeno, da se izreče o listinah, ki jih je toženi stranki po opravljeni senatni obravnavi poslal izvajalec.

V nadaljevanju se tožba ne strinja s presojo, da tožnici zaradi parodontološkega pregleda ni bila pravilno izdana napotnica s stopnjo nujno. Tožnica v zvezi s stališčem tožene stranke glede neupoštevanja omejitve najdaljše dopustne čakalne dobe pojasnjuje, da ni zahtevala, da jo zdravi dr. A. A. , in da izpodbijana odločba temelji le na pojasnilih tega zdravnika, brez ugotovitev o njegovi odsotnosti z dela, ki je tožnici onemogočila zdravstveno oskrbo. Kot bistveno v zvezi s kršitvijo pravice iz 6. člena ZPacP tožnica poudarja, da je nihče ni sprejel in obravnaval, čeprav je imela napotnico s stopnjo nujnosti NUJNO z dne 13. 8. 2021 in se je zglasila 16. 8. 2021.

Po tožničinem mnenju izpodbijana odločba nima razlogov o kršitvi pravice iz 11. člena ZpacP. Za to namreč ne zadošča ugotovitev, da je bila tožnica primerno obravnavana, ker jo je 16. 8. 2021 sprejel doc. dr. B. B., 19. 8. 2021 pa doc. dr. A. A., brez obrazložitve, zakaj ta zdravnik tožnice ni sprejel že 16. 8. 2021 in 18. 8. 2021. Ne drži, da je tožnica tega dne prekoračila delovni čas ambulante, saj je prišla ob 13.40 uri in čakala do 15.00 ure, ko je potekel delovni čas, za nasprotno pa tožena stranka ni predložila dokazov. Tožnica poudarja, da ni bila agresivna in da ni prejela plačilnega naloga.

Ob sklicevanju na šesti odstavek 78. člena ZPacP tožnica še izpostavlja, da je bila izpodbijana odločba izdana prepozno.

Odgovor na tožbo

Tožena stranka se v glavnem sklicuje na razloge izpodbijane odločbe. Meni, da v obravnavani zadevi ni odločilna ugotovitev o razlogih za odsotnost doc. dr. A. A.. Ne glede na to pojasnjuje, da je iz izjave tega zdravnika z dne 20. 9. 2021 razvidno, da se je 18. 8. 2021 vrnil z dopusta in da je tožnico pregledal 19. 8. 2021. Bistveno je, da je 16. 8. 2021 pregled opravil doc. dr. B. B. na podlagi napotnice z istega dne z oznako zelo hitro, 19. 8. 2021 pa na podlagi napotnice brez stopnje nujnosti. Tožnica je bila napotena na kontrolni pregled k določenemu zdravstvenemu delavcu, ki mu je bilo znano tožničino zdravstveno stanje, saj jo je obravnaval več kot štiridesetkrat.

Iz navedb tožene stranke je še razvidno, da je bilo na senatni obravnavi 15. 9. 2022 ob prisotnosti tožnice in njene pooblaščenke dogovorjeno, da izvajalec v 8 dneh predloži listinsko dokumentacijo, ki se nanaša na tožnico, kar je bilo storjeno 23. 9. 2022. Dne 26. 9. 2022 je listinsko dokumentacijo predložila tudi pooblaščenka. Na navedeni senatni obravnavi je tožena stranka sprejela sklep, da bo senat po pregledu izvajalčevih listin sprejel odločitev v nenavzočnosti strank, kar je storil 26. 10. 2022.

Presoja tožbe

Tožba je utemeljena.

K I. točki izreka:

Predmet sodne presoje je odločitev tožene stranke, ki jo je sprejela v zvezi s tožničino zahtevo za drugo obravnavo, in sicer da izvajalec ni kršil tožničine (1) pravice do dostopa do zdravstvene obravnave in zagotavljanja preventivnih storitev (6. člen ZPacP3) in (2) pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave (11. člen ZPacP4).

V postopku z zahtevo za drugo obravnavo kršitev pacientovih pravic pred Komisijo Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic se subsidiarno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), če z ZPacP ni določeno drugače (65. člen ZpacP). V tovrstnih zadevah, ker iz ZPacP ni razviden drug način postopanja, je tako treba odločati po posebnem ugotovitvenem postopku, ki terja spoštovanje načela zaslišanja stranke (9. člen ZUP6). Stranka ima pravico biti subjekt in ne le objekt upravnega postopka, zato se ima pravico tega postopka aktivno udeleževati ter v njem varovati svoje pravice in pravne interese, pri čemer je bistveni in neločljivi del tudi pravica, da se seznani z vsemi dejstvi in okoliščinami, ki jih je v postopku ugotovil upravni organ in so pomembne za odločitev v zadevi, ter da se o njih izjavi.7

V obravnavani zadevi glavni vsebinski tožbeni očitek temelji na trditvi, da tožena stranka tožnici ni omogočila, da se pred izdajo izpodbijane odločbe izreče o listinski dokumentaciji, ki jo je predložil izvajalec (glej opombo številka 1 te sodbe). Ob presoji tožbenega ugovora pa sodišču ni razvidno, da je tožena stranka v upravnem sporu določno prerekala navedene tožničine trditve o kršitvi pravice do izjave. Zato jih je treba šteti za priznane in jih kot takih ni treba dokazovati (prvi v zvezi z drugim odstavkom 214. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1)). Že glede na procesno stanje zadeve je torej treba šteti, da v obravnavani zadevi ni sporno, da je tožena stranka svojo odločitev oprla na dejstva, glede katerih tožnici ni bila dana možnost, da se o njih izjavi.

Glede na navedeno je podana absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP8. Zato je bilo treba tožbi ugoditi, izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti upravnemu organu v ponoven postopek (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). Upravno sodišče te kršitve namreč ni moglo odpraviti, saj o tožbi ni odločalo po opravljeni glavni obravnavi (druga alineja tretjega odstavka 59. člena ZUS-1), poleg tega tožnica s tem ne bi bila postavljena v bistveno enak položaj, kot če navedene kršitve upravni organ ne bi povzročil. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka odpraviti ugotovljeno kršitev določb upravnega postopka in tožnici omogočiti, da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku dejstvih, torej tudi o gradivu, ki ga je predložil izvajalec.

1.Ker je sodišče odločbo odpravilo zaradi absolutne bistvene kršitve določb upravnega postopka, se do preostalih navedb strank v postopku ni opredeljevalo. Sodišče je odločilo na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov na seji, saj sta se stranki pisno odpovedali glavni obravnavi (279.a člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

2.Povrnitev stroškov postopka v upravnem sporu je urejena v določbi 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbi ugodi, se tožeči stranki glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (tretji odstavek 25. člena ZUS-1). Ker zadeva ni bila rešena na glavni obravnavi in je imela tožnica v postopku pooblaščenko, ki je odvetnica, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Glede na to, da je morala tožnica v postopku stvar dodatno pojasnjevati z obrazloženima vlogama, se ji priznajo še stroški v višini 10% od navedenega zneska (4. člen Pravilnika), torej 28,50 EUR, kar skupaj znese 313,50 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1. c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1).

-------------------------------

1Gre za naslednje listine: obvestilo zdravniku za datum pregled 19. 8. 2021 na veljavno napotnico 19. 8. 2022 (!); obvestilo zdravniku za datum pregleda 25. 8. 2021, veljavnost napotnice 19. 8. 2022 (!); obvestilo zdravniku za pregled 26. 8. 2021 za veljavnost napotnice 19. 8. 2022 (!); obvestilo zdravniku za datum pregleda 2. 9. 2021 za veljavnost napotnice 19. 8. 2022 8!); izpis iz knjige za obravnavo pacientke od 13. 8. 2021 dalje; izpis za 26. 8. 2021 za rentgen; napotnica št. 40597828 z dne 19. 8. 2021 e-napotnica št. 2021081905240; izpis napotnice s pripisom "samo za interno uporabo" za napotnico z dne 13. 8. 2021; elektronska napotnica 2021081308546, datum vnosa 16. 3. 2021.

2Gre za naslednje listine: napotnica št. 40597827 z dne 13. 8. 2021, elektronska napotnica št. 2021081308546 s stopnjo "nujno", izpis elektronske napotnice z dne 18. 8. 2021 s stopnjo nujnosti "nujno", napotnica št. 40597828 z dne 19. 8. 2021 brez oznake nujnosti.

3Glasi se: "Pacient ima v skladu s predpisi s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja pravico do dostopa do zdravstvene obravnave (prvi odstavek). Pacient ima pravico do nujne medicinske pomoči, ki je ni mogoče kakor koli pogojevati, še zlasti ne s plačilom ali napotnico (drugi odstavek). Pacient ima v skladu s posebnimi predpisi s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja pravico do ustreznih preventivnih zdravstvenih storitev za ohranitev njegovega zdravja in preprečitev bolezni (tretji odstavek)."

4Glasi se: "Pacient ima pravico do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave v skladu z medicinsko doktrino (prvi odstavek). Primerna zdravstvena obravnava je tista, ki je skladna s pacientovimi potrebami ter zmožnostmi zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji in temelji na enostavnih, preglednih in prijaznih administrativnih postopkih ter vzpostavlja s pacientom odnos sodelovanja in zaupanja (drugi odstavek). Kakovostna zdravstvena obravnava je tista, ki dosledno dosega izide zdravljenja, ki so primerljivi s standardi ali najboljšimi praksami, ob upoštevanju temeljnih načel kakovosti, kot so uspešnost, varnost, pravočasnost, kontinuiteta, učinkovitost, enakopravnost in osredotočenje na pacienta (tretji odstavek). Varna zdravstvena obravnava je tista, ki preprečuje škodo za pacienta v zvezi s samim zdravljenjem in v zvezi z okoliščinami fizične varnosti bivanja ali zadrževanja pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti (četrti odstavek)."

5Tudi če bi ZPacP določal, da se o zahtevi za drugo obravnavo kršitev pacientovih pravic odloča v skrajšanem ugotovitvenem postopku, bi šlo le za procesno možnost organa in ne za njegovo obveznost (primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 17/2023 z dne 30. 11. 2023, 21. točka obrazložitve).

6Relevantne določbe 9. člena ZUP se glasijo: "Preden se izda odločba, je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke ) (prvi odstavek). Če so v postopku udeležene stranke z nasprotujočimi interesi, mora imeti vsaka stranka možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotnih interesom (drugi odstavek). Organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom (tretji odstavek)."

7Prav tam, 13. točka obrazložitve.

8Glasi se: "Za bistveno kršitev pravil upravnega postopka se v vsakem primeru šteje, če stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe."