Jedro

Ker tožena stranka o zahtevi za varstvo pravic v zvezi z aneksom k pogodbi o zaposlitvi ni odločila v zakonsko določenem roku, je tožnica utemeljeno vložila tožbo, saj je s tem zavarovala svoje pravice. Ko je tožena stranka po izteku roka odločila, je sicer odpadel pravni interes za tožbo, kljub temu pa je tožnica upravičena do povrnitve stroškov postopka v zvezi s tožbo, saj je bila ob vložitvi potrebna.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da se glasi: „2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 112,36 EUR v 8 dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka do plačila, pod izvršbo. „ Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbe v višini 140,45 EUR v 8 dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je postopek ustavilo (točka 1 izreka) in tožeči stranki naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 20,00 EUR v 15 dneh od vročitve sklepa, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zamude dalje, svoje stroške postopka pa nosi sama (točka 2 izreka).

Zoper odločitev o stroških (točka 2 izreka) v sklepu sodišča prve stopnje je tožeča stranka vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, saj naj bi sodišče prve stopnje povsem zmotno sledilo navedbam tožene stranke v odgovoru na umik tožbe in sklenilo, da je tožnica dolžna povrniti toženi stranki njene pravdne stroške in zavrnilo predlog tožnice, da ji je dolžna tožena stranka zaradi utemeljenosti vložitve tožbe poravnati stroške postopka. Na tako ugotovljeno dejansko stanje je napačno uporabilo materialno pravo, zaradi česar predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep pod točko 2 spremeni tako, da toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka na prvi stopnji pa tudi pritožbenih stroškov, ki jih s pritožbo priglaša. Navaja, da je tožnica dne 22.8.2008 prejela od tožene stranke v podpis aneks k pogodbi o zaposlitvi z dne 14.8.2008, s katerim ji je tožena stranka določila novo delovno mesto 70087 – Novinar urednik. Ker jo je tako brez njenega soglasja premestila na nižje uvrščeno delovno mesto, ji tudi ni pojasnila razlogov za premestitev in z njo ni opravila nobenega razgovora, je tožnica po pooblaščencu dne 8.9.2008 vložila pisno zahtevo za varstvo pravic po 1. odstavku 204. člena ZDR in predlagala, da jo tožena stranka v roku 8 dni namesti na delovno mesto urednik oddaj. Na to zahtevo je tožena stranka odgovorila šele z odločbo z dne 7.10.2008, ki je bila tožničinemu pooblaščencu vročena s priporočeno pošiljko dne 17.10.2008. Zahtevi tožnice je bilo s to odločbo ugodeno. Ker se tožena stranka ni držala zakonsko določenega osemdnevnega roka, je bila tožnica primorana zaradi pravnega varstva svojih pravic dne 15.10.2009 zoper toženo stranko vložiti tožbo. Tožena stranka je tožnici šele 27.10.2008 predložila v podpis nov aneks k pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto Urednik oddaj z 41. plačnim razredom, kar je s tožbo uveljavljala tožnica. Tožnica je nato tožbo umaknila in predlagala, da ji tožena stranka poravna stroške postopka, saj je bila tožba vložena iz utemeljenega razloga.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep skladno z določbo 2. odstavka 350. člena ZPP in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in nepravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po opravljanem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, da pa je zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja napačno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delom sklepa (odločitev o stroških) tožeči stranki naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 20,00 EUR, svoje stroške postopka pa nosi sama. Ugotovilo je namreč, da je bilo tožnici v pritožbenem postopku pri toženi stranki z odločbo Komisije za pritožbe z dne 7.10.2008 ugodeno. Ker je bila tožba vložena 15.10.2008, po stališču sodišča ni bilo pravnega interesa za njeno vložitev, zato je sodišče odločilo da tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka, povrniti pa jih mora tudi toženi stranki.

Takšna odločitev sodišča je materialnopravno zmotna. Glede na to, da je tožnica zoper aneks k pogodbi o zaposlitvi z dne 14.8.2008 (A2), ki ga je prejela 22.8.2008, dne 29.8.2008 vložila pritožbo (A3), dne 8.9.2008 pa še dopolnitev pritožbe oz. zahtevo za odpravo kršitev po 204. členu ZDR (A4), pa tožena stranka o pritožbi v osemdnevnem roku ni odločila, je morala zaradi zavarovanja svojih pravic v roku 30 dni, od izteka roka za izdajo sklepa komisije za pritožbe, vložiti tožbo. Tožbo je vložila 15.10.2008, dne 27.10.2008 pa je prejela odločbo Komisije za pritožbe (B4 in B1). Glede na to, da je odločitev Komisije za pritožbe tožnica prejela po izteku zakonsko določenega roka za vložitev tožbe, je bila tožba potrebna in s tem tudi stroški, ki so tožnici zaradi tega nastali. Tako je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške za sestavo tožbe v višini 200 točk, 2% administrativnih stroškov in 20% DDV na odvetniške storitve, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR za točko po odvetniški tarifi znaša 112,36 EUR.

Tožeča stranka je s pritožbo uspela, zato ji je tožena stranka dolžna skladno s 154. členom v povezavi s 165. členom ZPP povrniti tudi stroške pritožbe in sicer 250 točk za sestavo pritožbe, 2% za administrativne stroške in 20% DDV na odvetniške storitve, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR za točko znese 140,45 EUR.