Jedro

Kot je razvidno iz zapisnika mejne obravnave, je bila tožnici na mejni obravnavi pokazana predlagana meja, tožnica pa kljub pozivu ni pokazala svoje meje, pri tem pa jo je prvostopenjski organ seznanil s petim odstavkom 31. č lena ZEN. Glede na to, da je bilo tožnici omogočeno, da pokaže svojo mejo in da je bila tudi opozorjena na pravne posledice take opustitve, je prvostopenjski organ pravilno štel, da tožnica soglaša s potekom predlagane meje, na tej podlagi pa tudi izdal izpodbijano odločbo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Ljubljana je kot prvostopenjski organ (v nadaljevanju prvostopenjski organ) z izpodbijano odločbo evidentirala kot urejen del meje parcele št. 2336/1, k.o. ... s sosednjimi parcelami št. 1200/28, 1200/29, 1200/30, 1200/31, 1200/123 in 1200/151, vse k.o. ... (1. točka izreka), v postopku evidentiranja parcelacije ukinila parcelo št. 2336/1 in jo razdelila na nove parcele št. 2336/3, 2336/4, 2336/5 in 2336/6, vse k.o. ... (2. točka izreka), določila, da je grafični prikaz urejene meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiško-katastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga izpodbijani odločbi (3. točka izreka) in sklenila, da stroškov postopka ni (4. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je zahtevo za ureditev meje vložila stranka z interesom A., d.d. - v stečaju, ki je lastnica zemljišča s parc. št. 2336/1, k.o. .... Zahtevi je priložila elaborat, ki ga je po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) in Pravilnika o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru izdelalo geodetsko podjetje. Na mejni obravnavi so vse stranke podpisale izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje, z izjemo Mestne občine Ljubljana, ki se obravnave ni udeležila in je izjavo o strinjanju poslala po povabilu k izjavi, in tožnice, ki s predlagano mejo ni soglašala, svoje meje pa ni pokazala, zato se v skladu s petim odstavkom 31. člena ZEN šteje, da soglaša s potekom predlagane meje.

3. Toženka je kot drugostopenjski organ z odločbo zavrnila pritožbo tožnice zoper izpodbijano odločbo in zavrgla pritožbo stranke z interesom B. B. 4. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo iz razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Zatrjuje, da je na mejni obravnavi natančno povedala, da teče meja med njeno parcelo št. 1200/30 in parcelo 1200/31, obe k.o. ..., po liniji sosedove garaže, ki je na slednji parceli. Meja nove parcele št. 2336/5 pa se ne more določiti ločeno od mejne linije zgornjih dveh parcel. Ker je tožnica pokazala linijo meje parcele, uporaba petega odstavka 31. člena ZEN ni primerna. Geodet je ravnal tudi v nasprotju z zakonom, ker si ni prizadeval za sporazum o meji med strankama - mejašema. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in toženki naloži povrnitev stroškov postopka.

5. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis zadeve.

6. Stranka z interesom A., d.d. - v stečaju v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbo zavrže, ker tožnica izpodbija drugostopenjsko odločbo, ki ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Podredno pa predlaga zavrnitev tožbe, saj tožbenih navedb ni mogoče preveriti.

7. Stranki z interesom C. C. in D. D. v odgovoru na tožbo prerekata navedbe tožnice glede meje med tožničino parcelo in njuno parcelo št. 1200/31, k.o. .... Zahtevata, da tožnica žično ograjo na severnem delu parcele prestavi na pravilno mejo, začrtano s strani geodeta.

8. Stranka z interesom Mestna občina Ljubljana v odgovoru na tožbo navaja, da so tožbene navedbe glede meje prepozne, saj bi tožnica morala že na mejni obravnavi pokazati svojo mejo. Dodaja, da tožnica ne nasprotuje poteku meje med njeno parcelo in novonastalo parcelo št. 2336/5, ampak nasprotuje poteku meje, ki se v postopku sploh ni evidentirala. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

9. Stranka z interesom A., d.d. - v stečaju v nadaljnji vlogi dodaja, da je za tožnico sporen zgolj potek meje med njeno in sosednjo parcelo, kar lahko rešuje v postopku, ki je za to posebej določen. Nesoglasje med lastniki sosednjih parcel v postopku evidentiranja urejene meje pa ne zadrži oprave evidentiranja oziroma izvedbe parcelacije pred ureditvijo meje v morebitnem sodnem postopku. Pri nasprotovanju izvedbi parcelacije pa tožnica ne more zasledovati nobene svoje pravne koristi.

10. Ostale stranke z interesom na tožbo niso odgovorile.

11. Senat tega sodišča je s sklepom, I U 812/2020-62 z dne 24. 5. 2022, odločil, da v zadevi sodi sodnik posameznik. V zadevi gre za odločanje o evidentiranju urejene meje, glede česar že obstaja obširna sodna praksa, dejansko stanje pa ni zapleteno, zato so po presoji senata izpolnjeni pogoji iz tretje alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1. 12. Sodišče je za dne 23. 6. 2022 razpisalo narok za glavno obravnavo, na katerega pa tožnica in toženka nista pristopili (sodišču sta v pisnih vlogah sporočili, da se glavni obravnavi odpovedujeta). Sodišče je v zadevi na podlagi tretjega odstavka 58. člena ZUS-1 zato odločilo brez glavne obravnave.

**K I. točki izreka:**

13. Tožba ni utemeljena.

14. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je upoštevajoč vsebino tožbe in pripravljalne vloge, v kateri je tožnica po pozivu sodišča na odpravo pomanjkljivosti pravilno navedla izpodbijani akt, tožbo štelo za popolno in tožbeni predlog upoštevalo kot zahtevo za odpravo prvostopenjske odločbe, v okviru presoje pravilnosti in zakonitosti slednje pa je obravnavalo tudi tožbene navedbe tožnice.

15. V zadevi je spor glede pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe o evidentiranju dela urejene meje parcele št. 2336/1, k.o. ..., v lasti stranke z interesom A., d.d. - v stečaju in sosednjih parcel št. 1200/28, 1200/29, 1200/30, 1200/31, 1200/123 in 1200/151, vse k.o. ..., ki so v lasti tožnice in strank z interesom.

16. Upoštevaje izpodbijano odločbo in tožbene navedbe, med strankami postopka ni sporno, da je tožnica solastnica parcele št. 1200/30, k.o. ..., ki meji na parcelo št. 2336/1, k.o. ..., katere meja se je evidentirala, in na parcelo št. 1200/31, k.o. ... v lasti C. C. in D. D. Nadalje tudi ni sporno, da elaborat ureditve meje vsebuje predlog meje, ki naj se kot urejena evidentira v zemljiškem katastru in da samo tožnica ni soglašala s potekom predlagane meje. Sporno med strankami pa je, ali je tožnica pokazala svojo mejo in ali so bili izpolnjeni pogoji za uporabo petega odstavka 31. člena ZEN.

17. V skladu s 26. členom ZEN se v postopku evidentiranja urejene meje po podatkih elaborata ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje, v zemljiškem katastru evidentira urejena meja. Na podlagi prvega odstavka 31. člena ZEN lastniki sosednjih parcel na mejni obravnavi za svoja zemljišča geodetu pokažejo oziroma natančno opišejo potek meje v naravi. Lastniki parcel, ki se jih dotika meja, ki se ureja, lahko pokažejo oziroma opišejo samo točke, kjer se zaključi ta meja, ali samo izjavijo, da meja, ki se ureja, ne posega na njihovo zemljišče. Peti odstavek 31. člena ZEN določa, da če se pokazane meje ne razlikujejo od meje po podatkih zemljiškega katastra, vendar lastniki parcel ne soglašajo z njenim potekom, si mora geodet prizadevati za sporazum med njimi. Če ga ne more doseči, določi potek predlagane meje geodet. Lastniki parcel, ki ne soglašajo s predlagano mejo, ki jo je določil geodet, morajo pokazati svojo mejo. Če je ne pokažejo, se šteje, da s predlagano mejo soglašajo. Geodet izmeri in v elaboratu ureditve meje prikaže pokazane meje in predlagano mejo.

18. Tožnica je v tožbi zatrjevala, da je na mejni obravnavi pokazala „linijo meje parcele“. Sodišče ugotavlja, da je tožničina navedba protispisna, saj iz zapisnika mejne obravnave izhaja, da tožnica meje ni pokazala, v pritožbenem postopku pa je trdila, da meje ni mogla pokazati, ker se nahaja na sosednji parceli št. 1200/31. Tožnica tudi ni predlagala nobenih dokazov, s katerimi bi izkazala svoje navedbe glede nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Ne glede na navedeno sodišče ugotavlja, da se je z izpodbijano odločbo evidentiral del urejene meje med tožničino parcelo in parcelo št. 2336/1, k.o. ..., pri čemer tožnica v svojih navedbah niti ne nasprotuje poteku relevantne meje. Meja tožničine parcele s parcelo št. 1200/31, k.o. ... se v predmetnem upravnem postopku ni urejala, zato so tožničine navedbe glede poteka navedene meje brezpredmetne. Sodišče tudi ne sledi tožnici, da se meja nove parcele št. 2336/5 (ki je nastala po parcelaciji parcele št. 2336/1 in meji na tožničino parcelo) ne more evidentirati kot urejena ločeno od mejne linije parcel št. 1200/31 in 1200/30, saj za takšno stališče v ZEN podlage ni najti. Nadalje so tudi navedbe o kršitvi določb glede prizadevanja za sporazum o meji med mejaši irelevantne, saj si mora upravni organ prizadevati le za sporazum glede meje, ki se evidentira kot urejena v konkretnem upravnem postopku, ne pa tudi glede drugih mej med parcelami.

19. Kot je razvidno iz zapisnika mejne obravnave, je bila tožnici na mejni obravnavi pokazana predlagana meja, tožnica pa kljub pozivu ni pokazala svoje meje, pri tem pa jo je prvostopenjski organ seznanil s petim odstavkom 31. člena ZEN. Glede na to, da je bilo tožnici omogočeno, da pokaže svojo mejo in da je bila tudi opozorjena na pravne posledice take opustitve, je prvostopenjski organ pravilno štel, da tožnica soglaša s potekom predlagane meje, na tej podlagi pa tudi izdal izpodbijano odločbo.

20. Po navedenem je sodišče presodilo, da so tožbene navedbe neutemeljene, ugotovilo pa tudi ni nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zaradi česar je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka:**

21. Odločitev o stroških tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

22. Povrnitev stroškov sta zahtevali tudi stranka z interesom A., d.d. - v stečaju ter Mestna občina Ljubljana.

23. Iz 19. člena ZUS-1 izhaja, da imajo tam navedene osebe, ki niso glavne stranke v upravnem sporu, pravico udeleževati se postopka. Ker v ZUS-1 obenem ni urejeno vprašanje povrnitve stroškov, ki jih imajo te osebe zaradi sodelovanja v postopku, je potrebno glede tega vprašanja, v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, uporabiti določbe zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki urejajo povračilo stroškov stranskemu intervenientu, saj ima ta v pravdnem postopku smiselno enak položaj kot udeleženci v upravnem sporu v smislu 19. člena ZUS-11. 24. Iz prvega odstavka 155. člena ZPP izhaja, da se stranki povrnejo le potrebni stroški. Sodišče ugotavlja, da priglašeni stroški navedenih strank z interesom niso bili potrebni, saj ti stranki s svojimi navedbami nista prispevali k razjasnitvi zadeve oziroma nista vplivali na odločitev sodišča. Sodišče je zato stroškovni zahtevek stranke z interesom A., d.d. - v stečaju ter stranke z interesom Mestna občina Ljubljana zavrnilo in odločilo, da tudi ti stranki trpita svoje stroške postopka.

1 Tako Vrhovno sodišče RS v sklepu, I Up 276/2013 z dne 21. 11. 2013, in sklepu, I Up 191/2015 z dne 1. 10. 2015.