Jedro

Ker so tožniki navadni sosporniki in ker imata zahtevka, ki ju uveljavlja prvi tožnik, različno podlago, odločitev o reviziji pa ni odvisna od vprašanja, ki bi bilo za njiju skupno, revizija zoper sodbo, s katero so zavrnjeni zahtevki, katerih vrednost ne presega 40.000 EUR, ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine vsakemu od tožnikov v višini 33.383,41 EUR, prvemu tožniku pa še 8.309 EUR, vse z zahtevanimi zamudnimi obrestmi in tožnikom naložilo plačilo toženkinih stroškov postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo. Strinjalo se je s stališčem izpodbijane sodbe, da pri sinu oziroma bratu tožnikov ni podana posebno težka invalidnost, ki utemeljuje prisojo odškodnine na podlagi 180. člena Obligacijskega zakonika.

3. Tožniki vlagajo revizijo iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni dovoljena.

6. V skladu z drugim odstavkom 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR. Če revizija po prejšnjem odstavku ni dovoljena, je dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom tega zakona dopusti sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP). Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP). Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe se ne glede na drugi odstavek 41. člena ZPP ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku (peti odstavek 367. člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da se v primeru navadnega sosporništva dovoljenost revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, ne pa po seštevku vrednosti (razen izjemoma pri enotnem sosporništvu ali pri solidarnih obveznostih) in da v to ureditev subjektivne kumulacije novi peti odstavek 367. člena ZPP ne posega.(1) Tožniki, ki vsak zase uveljavljajo odškodnino za duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega, so navadni sosporniki. Ker vrednost spornega predmeta glede zahtevkov druge in tretje tožnice ne presega 40.000 EUR, bi bila revizija dovoljena le, če bi bila dopuščena. Glede na podrejeno vložen predlog za dopustitev revizije je očitno, da revizija (še) ni bila dopuščena.

8. Celotna vrednost zahtevka, ki ga uveljavlja prvi tožnik, presega 40.000 EUR. Ker imata zahtevka za povrnitev nepremoženjske škode in za povrnitev premoženjske škode različno podlago, odločitev o reviziji pa ni odvisna od vprašanj, ki bi bila skupna obema zahtevkoma (presoja o obstoju posebno težke invalidnosti je pomembna le za odločitev o prvem zahtevku), je tudi za presojo o dovoljenosti njegove revizije odločilna vrednost spornega predmeta glede vsakega zahtevka posebej. Ker noben od njiju ne presega 40.000 EUR, niti revizija prvega tožnika ni dovoljena.

9. Po navedenem je revizijsko sodišče revizijo zavrglo (377. člen ZPP). Odločitev o reviziji vključuje zavrnitev predloga za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Prim. sklep II DoR 245/2009 z dne 3. 3. 2011.