Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba III U 362/2011

ECLI:SI:UPRS:2012:III.U.362.2011 Upravni oddelek

kmetijska okoljska plačila zahtevek KOP izplačilo ukrepa KOP ekološko kmetovanje
Upravno sodišče
21. september 2012
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožnikov zahtevek za izplačilo ukrepa KOP – sonaravna reja domačih živali, ki ga je uveljavljal z zbirno vlogo za leto 2008, je bil zavrnjen, ker je bilo med postopkom pri pregledu na kraju samem ugotovljeno, da kmetijsko gospodarstvo, pri katerem je kupljena krma za živino, ni vključeno v ekološko kmetovanje ali integrirano pridelavo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo so bili tožniku delno priznani zahtevki KOP, v točki 3 izreka izpodbijane odločbe pa je bil zavrnjen zahtevek KOP za sonaravno rejo domačih živali za število enot 27,42. Zoper zavrnilni del tožnik vlaga tožbo.

2. Navedeni zahtevek je bil zavrnjen, ker je bilo pri pregledu na kraju samem ugotovljeno, da kmetijsko gospodarstvo, pri katerem je kupljena krma za živino, ni vključeno v ekološko kmetovanje ali integrirano predelavo, zato je bil zahtevek REJ – sonaravna reja domačih živali, v skladu s 23. členom Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 – 2013 v letih 2007 – 2013 (Uradni list RS, št. 19/07 – 21/08, v nadaljevanju Uredba KOP), zavrnjen.

3. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je pritožbo tožnika v kateri je zatrjeval, da krme za živali ne kupuje, ker jo pridela doma, zavrnila kot neutemeljeno. Tožnik je v pritožbi navedel, da je v zapisniku na vprašanje „Kmetijsko gospodarstvo, od katerega je bila odkupljena močna krma ali koruzna silaža, je vključeno v integrirano ali ekološko pridelavo“ označil odgovor „ne“, ker krme ne kupuje. Pri naslednjem vprašanju, ki se glasi „Za krmo kupljeno na trgu je evidenci o nakupu krme in krmil priložen račun in deklaracija“, je označen odgovor „da“, saj močna krmila kupuje v trgovini, kar izkazuje z računi in deklaracijami. Po mnenju pritožnika je iz tega moč sklepati, da močna krmila kupuje pri trgovcih, ostalo krmo (seno, travna silaža, koruzna silaža), pa pridela doma, saj ima zadostne površine, na katerih to krmo pridela. Drugostopenjski organ poudarja, da je tožnik zapisnik podpisal brez pripomb, ko je dne 1. 9. 2008 kontrolor na kmetijskem gospodarstvu preverjal izpolnjevanje pogojev, ki jih je treba izpolnjevati za pridobitev plačila iz naslova podukrepa KOP-REJ. Nesporno je dejstvo, da je tožnik v času kontrole vodil evidenco o nakupu krme. V takšni evidenci se evidentira na eni strani nakup krme na trgu in na drugi strani nakup od drugega kmetijskega gospodarstva, ki mora biti vključeno v ekološko kmetovanje oziroma v integrirano pridelavo. Iz zapisnika je jasno razvidno (in kar tudi tožnik potrjuje), da je bil evidenci za krmo, kupljeno na trgu, priložen račun oziroma deklaracija, kar zagotovo pomeni, da je tožnik krmo kupoval tudi na trgu. Iz zapisnika nadalje je tudi jasno razvidno, da je kontrolor pri trditvi „kmetijsko gospodarstvo od katerega je bila kupljena močna krma ali silažna koruza, je vključeno v integrirano ali ekološko pridelavo“ označil „ne“. Navedenega pa po mnenju drugostopenjskega organa ni mogoče enačiti z ugotovitvijo, da tožnik silažno koruzo pridela doma in je tako ne kupuje pri drugih kmetijskih gospodarstvih. V obravnavani zadevi je prvostopenjski organ odločal v skrajšanem ugotovitvenem postopku v skladu s 144. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj se je dejansko stanje dalo v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedla oziroma predložila stranka v svoji zahtevi na podlagi dejstev, ki so organu znana in na podlagi uradnih podatkov, ki jih organ ima in samo zato ni bilo treba posebej zaslišati tožeče stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi. Z možnostjo podajanja pripomb na konkretni zapisnik je bila tožniku dana možnost, da pojasni vse razloge (navede vsa dejstva in predloži vse dokaze), na podlagi katerih meni, da je kontrolor pri kontrolnem pregledu na kraju samem nepravilno ali nepopolno ugotovil dejansko stanje. Zapisnik sta stranka in kontrolor podpisala, nanj pa stranka ni podala nobenih pripomb, zaradi česar je ugotovljeno in zapisano dejansko stanje šteje za pravilno ugotovljeno. Drugostopenjski organ še dodaja, da so navedbe pritožnika v pritožbi glede nabave krme, nova dejstva oziroma novi dokazi, ki jih drugostopenjski organ upoštevajoč tretji odstavek 238. člena ZUP-a ne more upoštevati. Sklepno drugostopenjski organ ugotavlja, da je bil zahtevek za podukrep KOP-REJ utemeljeno zavrnjen, saj za izplačilo iz naslova tega ukrepa ni bil izpolnjen zgoraj navedeni pogoj.

4. Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu, ker je izpodbijana odločba nezakonita, dejansko stanje je nepravilno in neresnično ugotovljeno, posledično je uporaba materialnega prava zmotna. Tožnik v tožbi ponavlja, da krme za živali ne kupuje, ampak jo pridela doma, kupuje le močna krmila za krave molznice, in sicer v trgovini, o čemur vodi evidenco. Dejstvo, da ostalo krmo pridela doma, je razvidno iz vlog za subvencije – vloga D prijava površin in kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino. V tej vlogi so natančno navedene njivske in travnate površine, na katerih tožnik pridela krmo (žita, koruzna silaža, travno deteljne mešanice, lucerna,...). Z lastno pridelavo krme tožnik dejansko uresničuje prav tisto kar je namen in cilj okoljskih plačil (prispeva k ohranjanju poseljenosti in obdelanosti podeželja in tudi drugo). Tožnik je pošteno in v dobri veri kontrolorju odgovarjal na vprašanja iz vprašalnika, ki ga tožena stranka enači z zapisnikom. Na sporno vprašanje je pošteno odgovoril z ne, ker dejansko krme ne kupuje od nobenega drugega gospodarstva, ampak živino hrani le z lastno pridelano krmo. Tega vprašanja pa na vprašalniku ni. Da tožnik krmo prideluje sam, se je kontrolor lahko prepričal ob ogledu na kraju samem, saj je bil opravljen terenski ogled površin. Po mnenju tožnika je vprašalnik zavajajoč. Kontrolor tožnika ni poučil, da se lahko odgovori na posamezna vprašanja izključujoče in da lahko pri posameznem odgovoru kaj pripiše. Ni ga poučil kakšen pomen ima posamezno vprašanje in sploh ga ni poučil o pravnih posledicah, če zapisnik brez pripomb podpiše. Zapisnik je javna listina le v primeru, če je sestavljen v skladu z 80. členom ZUP. Zapisnik o kontrolnem pregledu za površine, ki ga je sestavil kontrolor, pa ni tak zapisnik, saj bi morala uradna oseba, ki vodi postopek ali opravlja posamezna dejanja glasno narekovati zapisnikarju kaj naj se vpiše v zapisnik (75. člen ZUP). Zapisnik je v bistvu sestavljen po vnaprej pripravljenem vprašalniku in formularju na katerega vsebino tožnik ni mogel vplivati, zato ne predstavlja javne listine. Tožena stranka je tožniku vsilila svoja vprašanja na katera tožnik ni mogel vplivati. Imel je le izbiro dveh odgovorov in nič drugega. Tožena stranka je tožniku kratila pravice do izjave v postopku, ker mu ni dala možnosti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe. Načelo zaslišanja stranke je temeljno načelo upravnega postopka in bi ga tožena stranka morala spoštovati (9. člen ZUP v zvezi s 146. členom ZUP). Sklepno sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi ter zahtevku tožeče stranke za okoljska plačila iz naslova KOP-REJ ugodi oziroma podredno, da izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne v ponovno odločanje pristojnemu organu, v vsakem primeru pa toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

5. V odgovoru na tožbo je tožena stranka pojasnila, da je v navedeni zadevi prvostopenjski organ odločal v skrajšanem ugotovitvenem postopku v skladu s 144. členom ZUP, saj se je dejansko stanje dalo v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedla oziroma predložila stranka v svoji zahtevi na podlagi dejstev, ki so organu znana in na podlagi uradnih podatkov, ki jih organ ima in samo zato ni bilo treba posebej zaslišati tožeče stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

6. Tožeča stranka na odgovor tožene stranke na tožbo ni odgovorila.

7. Tožba ni utemeljena.

8. V obravnavanem primeru je sporna odločitev prvostopenjskega organa o zavrnitvi tožnikovega zahtevka KOP za sonaravno rejo domačih živali.

9. Iz podatkov v upravnih spisih in izpodbijane odločbe je razvidno, da je prvostopenjski organ tožnikov zahtevek za izplačilo ukrepa KOP – sonaravna reja domačih živali, ki ga je uveljavljal z zbirno vlogo za leto 2008, zavrnil, ker je bilo med postopkom pri pregledu na kraju samem ugotovljeno, da kmetijsko gospodarstvo pri katerem je kupljena krma za živino, ni vključeno v ekološko kmetovanje ali integrirano pridelavo.

10. Iz prvega odstavka 23. člena Uredbe KOP (Uradni list RS, št. 19/07 – 21/08, v nadaljevanju Uredba KOP) izhaja, da je sistem kontrol in sankcij opredeljen v predpisu, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, predpisu, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, Uredbi 1975/2006/ES in prilogi 7 te Uredbe. Iz priloge 7, ki določa zahteve pri izvajanju podukrepa 214-II/7 - Sonaravna reja domačih živali, je med drugim določeno obvezno vodenje evidence nakupa krme na KMG-jih, ki krmo dokupujejo, določena je raba in spravilo, obtežba za živino, količina uporabljenega mineralnega dušika, največji nakup krmnih mešanic, žit, oljnih tropin in druge močne krme, ter krma in krmni dodatki, ki se lahko uporabljajo. V evidenci nakupa krme za živino se evidentira nakup krmnih mešanic, žit, semena oljnic in stročnic, stranskih proizvodov mlevske industrije in oljarstva ter posušenih proizvodov industrije sladkorja in pivovarstva. Evidence se nanašajo tako na nakup na trgu kot tudi na nakup drugih KMG-jev. Nakup od drugega KMG-ja je dovoljen le, če je ta KMG vključen v ekološko kmetovanje ali integrirano pridelavo.

11. Iz zapisnika o kontroli na kraju samem z dne 1. 9. 2008, pri katerem je tožnik bil prisoten in ki ga je podpisal brez pripomb, je razvidno, da tožnik evidenco o nakupu krme in krmil vodi in ima tudi priložene račune in deklaracije, med tem ko je na vprašanje: kmetijsko gospodarstvo od katerega je bila odkupljena močna krma ali koruzna silaža je vključeno v integrirano ali ekološko pridelavo, odgovoril nikalno. S tem pa niso izpolnjeni pogoji za podukrep Sonaravna reja domačih živali, saj je iz priloge 7 (Uradni list RS, št. 21/08) izrecno določeno, da je nakup od drugega KMG-ja dovoljen le, če je ta KMG vključen v ekološko kmetovanje ali integrirano pridelavo. Sodišče ne more slediti tožnikovemu ugovoru češ, da je s tem pravzaprav mislil, da krme ne kupuje pri drugih KMG-jih, ker jo pridela doma. Tožnik je bil zapisnik dan v podpis in ga je podpisal brez pripomb, brez kakršnegakoli pojasnila glede nakupa krme.

12. Pojasniti velja, da 12. člen Uredbe KOP določa, da lahko upravičenci pridobijo plačila za podukrep KOP-a na način, kot ga določa predpis, ki ureja izvedbo ukrepov okoljske politike in ta uredba ter pod pogoji, ki so določeni v PRP-ju 2007-2012. V 14. členu Uredba KOP tudi podrobno ureja pogoje za podukrep KOP, v 22. členu pa Uredba KOP določa, da se upravičenci v tekočem letu v izvajanje podukrepov KOP-a iz 13. člena te uredbe, vključijo z vložitvijo vloge za vstop v ukrep kmetijskih okoljskih plačil iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike. Iz navedenega je razvidno, da je pridobivanje sredstev iz tega naslova strogo formalizirano. Sistem kontrol in sankcij pa je določen v 23. členu Uredbe KOP. Po presoji sodišča je bil postopek v obravnavanem primeru voden pravilno in zakonito na podlagi predpisov, ki urejajo to področje. Zapisnik je bil sestavljen pravilno in tudi v skladu z določbami ZUP; tožnik je pri kontroli in sestavi zapisniki sodeloval in ga je podpisal brez pripomb. Njegovemu kasnejšemu zatrjevanju in pojasnjevanju, da krmo prideluje doma in je ne kupuje, ni mogoče slediti, saj je v zapisniku navedel drugače. Drugostopenjski organ je opozoril tudi na okoliščino, da tožnik vodi evidenco o nakupu in da je tej evidenci priložen račun oziroma deklaracija, kar izkazuje, da krmo kupuje na trgu. Tožnik se tudi ne more uspešno sklicevati ne nepoznavanje predpisov oziroma zavajajoče vprašalnike, saj so zahteve pri izvajanju določenega podukrepa jasne in točno predpisane v Prilogi 7. 13. Po povedanem je odločitev prvostopenjskega organa pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, zato jih je sodišče zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

14. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia