Jedro

Sodišče prve stopnje je prekinilo postopek (zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela), ker je menilo, da je rešitev tega spora odvisna od pravnomočne odločitve v socialnem sporu, v katerem je predmet spora vprašanje, ali je bila tožnica v spornem času zdravstveno sposobna opravljati delovne obveznosti. Sodišče v delovnem sporu pri presoji utemeljenosti razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni vezano na (negativno) ugotovitev organov zdravstvenega zavarovanja in morebitne odločbe socialnega sodišča o začasni zadržanosti z dela zaradi bolezni, temveč za potrebe odločitve v delovnem sporu tudi samo ugotavlja okoliščine upravičene odsotnosti z dela z vidika dejanske zdravstvene zmožnosti. Na zahtevo strank mora samo ugotavljati sporne razloge za delavčevo odsotnost in se opredeliti do utemeljenosti teh razlogov z vidika upravičenosti delavca do odsotnosti. Ker odločitev v socialnem sporu ni predhodno vprašanje predmetnega individualnega delovnega spora o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neupravičene odsotnosti z dela, v smislu 13. člena ZPP, ni pravne podlage za uporabo 1. točke 206. člena ZPP. Zato pritožba utemeljeno izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek v predmetnem individualnem delovnem sporu prekinilo do pravnomočne odločitve v zadevi, ki se vodi pred socialnim sodiščem pod opr. št. V Ps 1772/2015. 2. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da sklep ni pravilen in zakonit, ker v predmetnem primeru niso podani pogoji za prekinitev postopka po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP, s čimer je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, in sicer prvi odstavek 339. člena ZPP. V pritožbi navaja, da lahko v skladu z 21. členom ZDSS-1 sodišče do odločitve o predhodnem vprašanju prekine postopek le, če zakon določa, da prehodnega vprašanja ne sme samo rešiti, ali če je postopek za odločitev o obstoju te pravice ali pravnega razmerja pred pristojnim organom že v teku. V predmetnem sporu je sodišče neupravičeno prekinilo postopek, ter vprašanje „ali je bila tožnica upravičeno odsotna z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo iz zdravstvenih razlogov“ ni predhodno vprašanje, saj navedeno vprašanje ni bistveno za predmetni postopek, zato nima narave predhodnega vprašanja. Tožnici je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana, ker za svojo neupravičeno odsotnost z dela v obdobju od 6. 8. 2015 do 16. 8. 2015 ni zagotovila bolniškega staleža, pri čemer so obstajali pogoji, da bi si lahko zagotovila bolniški stalež, saj je nedvomno vedela, da si mora za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni zagotoviti bolniški stalež. V predmetnem sporu je relevantno le, ali bi si tožnica lahko za svojo odsotnost zagotovila bolniški stalež oziroma ali je tožena stranka upravičeno sklepala na podlagi vseh okoliščin, da je tožnici mogoče očitati vsaj hudo malomarnost. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je sodišče prve stopnje prekinilo postopek v predmetnem delovnem sporu (zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela), ker je menilo, da je rešitev tega individualnega delovnega spora odvisna od pravnomočne odločitve v socialnem sporu v zadevi opr. št. V Ps 1772/2015, v katerem je predmet spora vprašanje, ali je bila tožnica v času od 6. 8. 2015 do 16. 8. 2015 zdravstveno sposobna opravljati delovne obveznosti.

6. Po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. V sporu o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neupravičene odsotnosti z dela, pa mora delovno sodišče samo presoditi obstoj odpovednega razloga in v tem smislu ugotavljati tudi razloge za delavčevo odsotnost in se opredeliti do utemeljenosti teh razlogov z vidika upravičenosti delavca do odsotnosti. Če gre za razlog začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni, je z vidika pravic in obveznosti iz delovnega razmerja pomen in utemeljenost tega razloga v okviru opredelitve pristojnosti iz 1. točke 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 s sprem.) pristojno presojati delovno sodišče v delovnem sporu. Z vidika pravic iz zdravstvenega zavarovanja pa o vprašanju začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni odloča sodišče v socialnem sporu (2. točka prvega odstavka 7. člena ZDSS-1) oziroma predhodno o tem odločajo organi zdravstvenega zavarovanja. Tožničine odsotnosti z dela ni mogoče opravičiti le na podlagi potrdila o začasni zadržanosti z dela oziroma odločbe ZZZS, ampak je potrebno ugotoviti, ali je bila tožnica delo sposobna opravljati.

7. Sodna praksa je glede tega vprašanja jasna. Vrhovno sodišče RS je v zadevi opr. št. VIII Ips 201/2006 z dne 13. 3. 2007 zavzelo stališče, da je ugotavljanje bolezni in potrebnega zdravljenja in v tej zvezi tudi ugotavljanja vpliva zdravstvenega stanja na delovno zmožnost posameznika strokovno in medicinsko vprašanje. Sodišče v delovnem sporu pri presoji utemeljenosti razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni vezano na (negativno) ugotovitev organov zdravstvenega zavarovanja in morebitne odločbe socialnega sodišča o začasni zadržanosti z dela zaradi bolezni, temveč za potrebe odločitve v delovnem sporu, v okviru določb 8. člena ZPP, tudi samo ugotavlja okoliščine upravičene odsotnosti z dela z vidika dejanske zdravstvene zmožnosti. Sodišče mora na zahtevo strank samo ugotavljati sporne razloge za delavčevo odsotnost in se opredeliti do utemeljenosti teh razlogov z vidika upravičenosti delavca do odsotnosti.

8. Ker odločitev v socialnem sporu opr. št. V Ps 1772/2015 ni predhodno vprašanje predmetnega individualnega delovnega spora o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neupravičene odsotnosti z dela, v smislu 13. člena ZPP ni pravne podlage za uporabo 1. točke 206. člena ZPP, kot to pravilno razloguje pritožba. Zato je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP pritožbi tožene stranke ugodilo in sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.