Jedro

V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da se objekt, t.j. strojna lopa, ne šteje med enostavne objekte, prav tako se gradnja ne uvršča med redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Zato je treba za gradnjo tovrstnega objekta pridobiti gradbeno dovoljenje pred pričetkom del.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je gradbeni inšpektor zavezancema – tožnikoma, na zemljišču parcelne št. 960 k.o. … zaradi nelegalne gradnje naložil ustavitev gradnje objekta, ki ga nameravata uporabljati za strojno lopo kmetijskih in gradbenih strojev in sicer enoetažni objekt lesene izvedbe tlorisnih mer 7,0 x 14,0 metra, z opisom navedenim v izreku izpodbijane odločbe in da zgrajeno do dne 30. 6. 2011 na svoje stroške odstraniti in na zemljišču vzpostavita prejšnje stanje. Istočasno je gradbeni inšpektor za navedeni objekt predpisal prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), vse z veljavnostjo takoj. Nadalje je še odločil, da če zavezanca obveznosti ne bosta izpolnila, bo izvršba te obveznosti opravljena na njune stroške po drugih osebah.

Inšpektor v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnjuje, da je dne 4. 3. 2011 opravil ogled na kraju samem. Ugotovil je, da pogoji po tretjem in četrtem odstavku 1. člena ZGO-1 za uvrstitev gradnje med tiste, pri katerih določbe ZGO-1 ne veljajo, niso izpolnjeni. Nadalje je ugotovil, da obravnavani objekt ne šteje med enostavne po 3.a členu ZGO-1, upoštevajoč tudi 12. člen Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (v nadaljevanju Uredba). Prav tako se zadevna gradnja ne uvršča med redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Objekt je sicer zgrajen na mestu starejšega v letu 1993 rekonstruiranega objekta, ki pa je bil ob pričetku gradnje sedanjega odstranjen. Za to rekonstrukcijo je bilo pri Občini … pridobljena odločba o dovolitvi priglašenih del dne 27. 8. 1993. Za gradnjo zadevnega objekta je treba pridobiti gradbeno dovoljenje pred pričetkom del, ki pa ga tožeči stranki nista pridobili.

Tožena stranka je pritožbo zavrnila kot neutemeljeno. Ponavlja razloge iz izpodbijane odločbe ter dodaja, da glede na dejstvo, da je predmetni objekt v letu 2010, to je v času veljavnosti Uredbe, zgrajen povsem na novo, zanj ne bilo treba pridobivati gradbenega dovoljenja, če bi ustrezal opis od katerega pomožnih kmetijskih gozdarskih objektov, ki so navedeni v 16. členu Uredbe. Ker navedeni objekt v Uredbi ni izrecno določen kot enostavni objekt, eden od kumulativnih naštetih pogojev iz 12. člena Uredbe ni izpolnjen, kar pomeni, da bi investitorja morala zanj pred izvedeno gradnjo pridobiti gradbeno dovoljenje. Neutemeljena je pritožbena navedba, da gre za investicijsko vzdrževalna dela na pomožnem kmetijskem objektu. V skladu z določbo 10.2. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1 investicijska vzdrževalna dela pomenijo izvedbo popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja njegove zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza, inštalacije, napeljave, tehnološke naprave in oprema pa se posodobijo oziroma izvedejo druge njihove izboljšave. V obravnavani zadevi ni dvoma, da sta tožnika stari gospodarski objekt odstranila in nato na isti lokaciji zgradila nov objekt, strojno lopo za namene shranjevanja kmetijskih in gradbenih strojev, kar pomeni, da gre za gradnjo novega objekta in ne morda za investicijsko vzdrževanje starega. Sporni objekt predstavlja nelegalno gradnjo, ki v skladu z določili 12.1. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1 pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja. Zato je po mnenju tožene stranke gradbeni inšpektor ravnal pravilno, ko je v skladu z določbo 152. člena ZGO-1 odredil inšpekcijski ukrep, kot je razviden iz izreka izpodbijane odločbe. Neutemeljene so tudi navedbe pritožbe, da je trimesečni rok za ustavitev nelegalne gradnje in odstranitev nelegalne gradnje prekratek. Pritožbeni organ namreč ugotavlja, da je glede na tehnične značilnosti objekta, ki predstavlja nelegalno gradnjo, trimesečni rok za njegovo odstranitev povsem ustrezno postavljen rok. Ukrep gradbenega inšpektorja se namreč ne nanaša na morebitno pridobivanje gradbenega dovoljenja za že zgrajeni objekt, saj bi tožeči stranki morali v skladu z določbo 3. člena ZGO-1 gradbeno dovoljenje pridobiti pred pričetkom gradnje objekta, pač pa na odstranitev nelegalno zgrajenega objekta in vzpostavitev stanja, kakršno je bilo pred nelegalno gradnjo. Namen določb ZGO-1 je varovanje javnega interesa pri graditvi objektov in pri posegih v prostor, ki se zagotavlja tako, da pristojni upravni organ še pred predvideno gradnjo preveri, ali so izpolnjeni pogoji za gradnjo in posledično izda gradbeno dovoljenje za gradnjo objekta, rekonstrukcijo ali odstranitev objekta.

V tožbi, ki sta jo vložila tožnika navajata, da se ne strinjata, da je sporni objekt nova gradnja oziroma nov objekt, saj je objekt enakih dimenzij in enake namembnosti stal na kmetiji že tedaj, ko sta jo pred davnimi leti prevzela v solast in soposest in tega dejstva nihče ne more zanikati, kar dokazujejo zgodovinski podatki v zemljiškem katastru pa tudi upravna odločba o zadnji obnovi, ki sta jo predložila v upravni spis. Po letu 1993 je objekt ponovno propadel, še bolj pa je bil takšnega videza, ki ni bil primeren za naselje, v katerem stoji in sta ga zato morala popraviti in prenoviti tako, da se lahko varno zaklepa in da se jima ni treba bati, da bosta okradena in da njuno orodje in kmetijski stroji ne bodo vsak trenutek vsem na očeh. Tožnika nadalje menita, da Uredba ne more našteti čisto vseh objektov, ki so potrebni za kmetovanje in bi moral inšpektor sam ugotavljati naravo in vrsto objekta. Menita, da nista upravljala kakršnakoli rekonstrukcijska dela, ki bi zahtevala pridobitev gradbenega dovoljenja. Nista spreminjala namembnosti niti velikosti, nista uporabila drugačnih gradbenih materialov, iz kakršnih je bil objekt že do tedaj. Objekt stoji na istem mestu. Menita, da je kršena njuna ustavna pravica do dela in do lastnine in sodišče prosita, da njuno lastninsko pravico do kmetovanja zaščiti in inšpekcijski postopek ustavi. V celoti razumeta, da ni dovoljeno graditi novih objektov, da ni dovoljeno spreminjati namembnosti obstoječih brez upravnih dovoljenj, ne moreta pa sprejeti formalne logike, da svoje ute na dvorišču ne smeta popraviti tako, da bi izgledala okolju primerno in se ne bi podrla sama po sebi. Gre za gospodarski objekt na kmetiji, ki ga potrebujeta, kot potrebujeta hlev. Sodišče naj postavi izvedenca gradbene stroke, ki si bo na kraju samem ogledal stanje na kmetiji. Sodišču predlagata, da izpodbijano odločbo odpravi in inšpekcijski postopek gradbenega inšpektorja ustavi.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se v celoti strinja s pravnim in dejanskimi razlogi za odločitev, ki sta jo v obrazložitvi svojih odločb navedla upravna organa obeh stopenj, zato se nanje v izogib ponavljanju sklicuje tudi v tej sodbi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Po določbi 152. člena ZGO-1 v primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna. V obravnavanem primeru med strankami ni sporno, da tožnika gradbenega dovoljenja za objekt nista pridobila. Po presoji sodišča tudi ni sporno, da gre za nov objekt in da ne gre za rekonstrukcijo oziroma sanacijo starega objekta kljub temu, da naj bi novi objekt v celoti bil zgrajen na mestu starega objekta, ki je imel enako oziroma podobno namembnost, to je shranjevanje kmetijske mehanizacije in strojev. Oba upravna organa sta preverila ali bi bilo možno, da za navedeni objekt ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja in sta ugotovila, da temu ni tako. Zgrajena lesena lopa ne predstavlja enostavnega objekta po določbah Uredbe, prav tako ne gre za investicijsko vzdrževalna dela na pomožnem objektu. Neutemeljene so tožbene navedbe, s katerima skušata tožnika pojasniti, da je njun objekt legalno zgrajen, saj kot je že bilo pojasnjeno, je inšpektor podrobno obrazložil, upoštevajoč veljavne predpise, zakaj gre za nelegalno gradnjo. Predlog tožnikov za postavitev izvedenca gradbene stroke je tožbena novota ( 52. člen ZUS-1), zato se sodišče do nje ni opredeljevalo.

Neutemeljeni so tudi tožbeni ugovori o kršitvah ustavnih pravic. V skladu z Ustavo RS je zagotovljena pravica do zasebne lastnine, vendar je uživanje lastninske pravice omejeno z gospodarsko socialno in ekološko funkcijo lastnine (67. člen Ustave RS). Preko navedenih kategorij je tako izražen javni interes za omejevanje lastninske pravice. Takšen poseg v določenem smislu predstavljajo tudi gradbeni in prostorski predpisi, s katerimi so predpisani pogoji legalne gradnje. Na ta način je določen način uživanja lastnine in se s tem omejuje posamezna lastninska upravičenja. Prav tako po presoji sodišča ni utemeljen ugovor o kršitvi ustavne pravice iz 49. člena Ustave RS, ki zagotavlja svobodo dela. Z inšpekcijskim ukrepom ni omejeno opravljanje kmetijske dejavnosti, saj dejavnost še zmeraj lahko opravljata.

Sodišče še dodaja, da je že bilo pravnomočno presojeno, da niso podani pogoji za legalizacijo spornega objekta (sodba opr. št. II U 480/2011 z dne 20. 6. 2012).

Po povedanem je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.