Jedro

Ko gre za prepozno vloženo tožbo, je subjektivni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, začel teči najkasneje z dnem, ko je bil vročen sklep sodišča o zavrženju prepozne tožbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi določbe 1. odstavka 120. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 16. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrglo tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje kot prepozen, ker je bil vložen več kot tri mesece po dnevu zamude roka za vložitev tožbe. Tožnik je namreč v zamudo prišel 14.6.2005 (30-dnevni rok za vložitev tožbe proti odločbi tožene stranke z dne 31.3.2005 je iztekel 13.6.2005), predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa je bil sodišču prve stopnje poslan priporočeno po pošti 13.9.2005. Tožnik v pritožbi navaja, da gre v zadevi za več kot 10 let star spor z davčnim organom, ki je zanj pomemben. Do zamude roka za vložitev tožbe je prišlo zaradi njegovega nepoznavanja prava oziroma teka procesnega roka za vložitev tožbe. Predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in dovoli vrnitev v prejšnje stanje.

Odgovor na pritožbo ni bil podan.

Glede na prehodno določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1, ki velja od 1.1.2007 dalje, je Vrhovno sodišče ugotovilo, da tožnikova pritožba izpolnjuje pogoje, da se obravnava kot pritožba po ZUS-1. Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje kot prepozen zavrglo, je pravilna. Subjektivni 8-dnevni rok, ki ga je za vložitev predloga določal 2. odstavek 22. člena ZUS, ki je veljal v času odločanja sodišča prve stopnje, začne teči od trenutka (s smiselnim upoštevanjem člena 111. ZPP naslednji dan), ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok; če je stranka pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. Bistveno v zadevi je torej dejansko vprašanje, kdaj je tožnik zvedel za zamudo. V obravnavanem primeru, ko gre za prepozno vloženo tožbo, je tožnik s sprejemom sklepa sodišča prve stopnje, št. U 1193/2005-19 z dne 29.8.2006, s katerim je bila njegova tožba na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena ZUS kot prepozna zavržena, zvedel za zamudo. Omenjeni sklep je bil tožniku pravilno vročen 31.8.2006 (povratnica pripeta k listovni št. 25). Z omenjenim dnem (oziroma s smiselnim upoštevanjem čl. 111. ZPP naslednjega dne) je glede na določbo 2. odstavka 22. člena ZUS, pričel teči subjektivni 8-dnevni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ki se je iztekel 8.9.2005. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je dne 13.9.2006 vložen predlog za vrnitev v prejšnje stanje prepozen je zato pravilna. Ker pa je pravočasnost pogoj za dopustnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje, je pravilna tudi izpodbijana odločitev, s katero je sodišče prve stopnje prepozen predlog zavrglo na podlagi 1. odstavka 120. člena ZPP. Glede na navedeno zakonsko ureditev pritožbeni ugovori ne vplivajo na drugačno odločitev.

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da niso podani razlogi, ki jih pritožnik uveljavlja v pritožbi, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Zato je na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.